Keeping Humanity

Kolumne

Papež je izdal okrožnico ob 135. obletnici družbene okrožnice Rerum novarum njegovega soimenjaka Leona XIII.

8. junij 2026 ob 17.33

•

MMC RTV SLO

Janko Petrovec, Radio Koper

Okrožnica Leona XIV. z naslovom Veličastno človeštvo (Magnifica humanitas) je bila objavljena pred dvema tednoma, a namesto da bi zaradi nje završalo, je že po nekaj dneh izginila iz medijev.

Prvi pomembnejši dokument Prevostovega pontifikata postavlja bistvena vprašanja, ki jih nosilci moči po večini odganjajo kot nadležne muhe.

Oglas

Na prvo okrožnico papeža Leona XIV., ki naj bi se posvetila varovanju človeka in njegovega dostojanstva v času umetne inteligence, smo čakali od dneva njegove izvolitve. Dobili smo jo ob 135. obletnici družbene okrožnice Rerum novarum njegovega soimenjaka Leona XIII., z njo pa vodja Katoliške cerkve opozarja na odprta vprašanja pravice do dela, porazdelitve bogastva in politične moči, nadzora nad informacijami, monopoliziranja resnice in položaja človekovih pravic tukaj in zdaj. Okrožnica opozarja na pasti koncentracije tehnološke moči v rokah manjšine, svari pred prenašanjem vojaških odločitev na algoritme ter poudarja, da bo kakovost družbe še naprej odvisna od njenega ravnanja s šibkimi. K Leonovi okrožnici Veličastno človeštvo se bomo v zaletavih letih hlastanja, ko v kakofoniji glasov komaj še ločimo zrnje od plev, nujno vračali. Tokratni razmislek je pač sprožila le malenkost – nepričakovani gost na predstavitvi okrožnice – ki pa nas je odvedla vse do hipoteze o strukturnem vatikanskem zapuščanju Evrope.

Zavezništvo med Vatikanom in Anthropicom?

Papeži praviloma okrožnice le napišejo, njihovo javno razlago pa prepustijo kardinalom. Leon XIV. je svojo Magnifica humanitas predstavil osebno, še več – s soustanoviteljem Anthropica Christopherjem Olahom. To je bila izrazito drzna papeževa poteza. Kot vemo, je Anthropic februarja letos zavrnil poziv Pentagona, naj dopusti širšo uporabo Claudovih modelov UI za razvoj nadzornih sistemov in avtonomnih orožij, čemur je sledila blokada z vlado povezanih pogodb. Anthropic je nato vložil tožbe proti Trumpovi vladi in spor še ni razrešen.

Olahove udeležbe na predstavitvi okrožnice ne moremo imeti za vatikansko izbiro Anthropica kot "svojega" podjetja. Leon XIV. razume koncentracijo moči in podatkov v rokah peščice zasebnikov kot nevarnost, ki zahteva zunanji nadzor. Toda to, vsaj na deklarativni ravni, pravijo tudi pri Anthropicu. Izbiro zato razumemo kot sporočilo Washingtonu, da namerava upornike zoper razvoj avtonomnih orožij in orodij za množični nadzor upoštevati. Z drugimi besedami: Vatikan in Anthropic sta v tem trenutku zaveznika pri stališču, da je nenadzorovana militarizacija UI brez etičnega okvirja nedopustna. Papeška figura se hoče torej uveljaviti kot moralna avtoriteta, ki bo kritična do uporabe umetne inteligence v vojaške namene, do njene uporabe za nadzor množic in tudi do njene komercializacije brez omejitev.

Naredili bi napako, če bi iskali versko povezavo med ključnimi Anthropicovimi ljudmi in Vatikanom. Že omenjeni Chris Olah je po lastnih besedah ateist; izvršni direktor in predsednica uprave, brat in sestra Dario in Daniela Amodei, imata po različnih spletnih virih judovsko mater in toskanskega očeta. Je nomen kljub temu omen – ta, ki ljubi Boga? In ki mu je papež Leon XIV. nadrejen (Prevost: iz lat. praepositus , predpostavljeni)?

Seveda je to samo dovtip, ki naj prepreči pešanje pozornosti pri tem dolgem spisu. Toda kljub temu ne pozabimo, da je Anthropicova vrednost le tri dni po objavi okrožnice narasla za 65 milijard dolarjev svežega kapitala in zdaj znaša 965 milijard dolarjev, s čimer se je uvrstila na čvrsto prvo mesto med največjimi UI-zagonskimi podjetji. Ne trdimo, da sta dogodka povezana, vendar pa pomenljivo časovno sovpadata.

Je doktrina "pravične vojne" res presežena?

Ko se upira razvoju avtonomnih orožij in prenosu odločanja o ubijanju s človeka na algoritme, Leon XIV. postavlja pod vprašaj tudi teorijo "pravične vojne", ki jo cerkev razvija od svetega Avguština naprej. Vojni jastrebi jo, jasno, že stoletja bolj ali manj prikrito zlorabljajo, kar velja tudi za nedavni ameriški napad na Iran. Srž te teorije je, da je omejena in nadzorovana uporaba sile v nekaterih izjemnih okoliščinah lahko moralno dopustna kljub temeljnemu načelu, da je vojna vedno zlo. Leon je v svojem prvem letu in zlasti v okrožnici nakazal, da je do te teorije bolj zadržan kot večina njegovih predhodnikov. V njegovem učenju zato kar pričakujmo temeljni premik od vprašanja, kdaj je vojna dovoljena, k vprašanju, kako jo preprečiti in zgraditi pravičen mir. Med eno prvih izjav na zadnji apostolski poti v Španijo je tako izpostavil uničevalno moč sodobnih tehnologij, ki si je Avguštin ali Tomaž Akvinski pač nista mogla niti zamisliti. Stališče torej imamo, a nikar se ne slepimo: počakajmo, da se vsaj ena od trenutnih vojn konča z nespornim posredovanjem Vatikana.

Leon v Španiji

Leonov obisk v Španiji ima socialni, verski in politični značaj. V…