Sporočila za javnost
18. junij 2026 ob 12.57
•
Televizija Slovenija
Slovenija ima zastarelo in dotrajano železniško omrežje. Medtem nas Evropa prehiteva – v Avstriji, Italiji in na Češkem so se graditve hitrih železnic lotili že pred leti. Dosje bo na sporedu v ponedeljek, 22. junija 2026, ob 20.05 na TV SLO 1.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Z enega na drugi konec Slovenije z vlakom? Je to, glede na pregovorno počasnost in zamujanje slovenskih vlakov, res utopija ali udobno in prijetno, čeprav precej počasno potovanje? So potovalni časi res tako dolgi, vozni red pa tako nezanesljiv, da se ni mogoče voziti od daleč na primer v službo, ali pretehta to, da si na vlaku brez skrbi in lahko ta čas uporabiš veliko koristneje, kot če z avtomobilom obstojiš v koloni?
Oglas
V 15 snemalnih dneh je ekipa obiskala štiri države, se srečala s 25 sogovorniki in za potrebe oddaje izvedla štiri ankete.
V Dosjeju Televizije Slovenija z naslovom Železnica na novih tirih avtorica Alenka Frantar predstavlja položaj v železniškem prometu v Sloveniji, Italiji, Avstriji in Češki. Slovenijo čakajo velika vlaganja v železniško omrežje, ki je zastarelo in dotrajano. Trenutno so v državi štiri večja gradbišča – h koncu gre graditev drugega tira Divača–Koper, železniško postajo Ljubljana obnavljajo, gradita se logistično vozlišče in postaja Jesenice, na progi proti Primorski pa prenavljajo postaje Brezovica, Vnanje Gorice in Preserje. Vendar glavni infrastrukturni projekti, ki bi morali biti za učinkovit železniški promet zgrajeni že včeraj, šele dobivajo prve obrise. Nihče ne ve, kdaj se bo začela graditev hitre povezave med Ljubljano in Mariborom ter kdaj bodo v prostor postavili drugi tir med Ljubljano in Kranjem.
Ekipa, ki je ustvarjala Dosje, je med snemanjem oddaje uporabljala javni železniški promet. Vozili so se na relacijah Celovec-Gradec, Brno-Praga, Milano-Verona in Maribor-Koper. Daleč najdaljša je bila vožnja v Sloveniji, skoraj 6 ur za 300 km. Na Češkem je vlak za slabih 50 km manj potreboval dobri 2,5 uri, ob tem, da niso uporabili hitre železniške povezave. Najhitreje so se vozili v Italiji, šlo je do 247 km/h, v Avstriji 230 km/h.
Medtem pa nas Evropa prehiteva. V Avstriji so odprli hitro železniško povezavo med Celovcem in Gradcem, do konca desetletja bodo zgradili tudi predor pod Semmeringom, vožnja od Gradca do Dunaja pa bo trajala le uro in pol. Skupaj z Italijani gradijo tudi najdaljši železniški predor v Evropi, pod prelazom Brenner, italijanske železnice pa so med najhitrejšimi v Evropi, čeprav so pri graditvi hitrih prog marsikje naleteli na odpor prebivalcev. Ta je najsilovitejši v dolini Susa, v kateri se gibanje No TAV že 3 desetletja bojuje proti graditvi povezave Torino‒Lyon. Tudi na Češkem se zavedajo, da je hitra železnica gonilo gospodarskega razvoja, in že imajo proge, ki omogočajo hitrosti vlakov do 200 kilometrov na uro, pospešeno pa vlagajo v graditev in posodobitev omrežja ter prenovo večjih vozlišč, kot je na primer postaja Praga Smíchov. Njihov namen je, da bi vlak na povezavi Dunaj–Brno–Praga–Dresden–Berlin vozil le štiri ure.
Kako bomo živeli (in se premikali) jutri?
V okviru skupnega projekta RTV Slovenija Dostopnost za prihodnost, ki spremlja konkretne učinke evropske kohezijske politike v Sloveniji in širše v EU, novinarji poglobljeno, analitično in predvsem z zgodbami ljudi spremljajo razvoj prometne infrastrukture, spodbujanje javnega prevoza, graditev kolesarskih poti ter prehod v trajnostno mobilnost. Ob tem ne ostajajo le pri domačih primerih – iščejo in predstavljajo rešitve, ki že delujejo drugje in bi lahko navdihnile rešitve za Slovenijo.
Sodelavci Radia Maribor so konec februarja podrobno predstavili projekt posodobitve železniške infrastrukture med Poljčanami in državno mejo z Avstrijo . Gre za največji in najzahtevnejši projekt po tistem, ko je pred skoraj 180 leti od Gradca do Celja stekel promet po tako imenovani »južni železnici«.
Val 202 i n oddaja o mobilnosti 21. stoletja Zelena luč so se odpravili na več potovanj in predstavili primere dobre prakse urejanja mobilnosti v evropskih mestih. V evropskih prestolnicah so poiskali uspešne zgodbe o urejanju mobilnostnih izzivov, ki bi jih lahko prenesli tudi v slovenske kraje. Na Radiu Si v kratkih prispevkih predvsem pripovedujejo o zgodbah, povezanih z trajnostno mobilnostjo za vsakodnevne potrebe in e-mobilnostjo v zvezi z razvojem turizma na ruralnih področjih. Radio Maribor je podobne vsebine, le bolj poglobljeno, obravnaval v oddajah Malo naokrog . Trajnostna mobilnost pa ni le zgodba velikih mest. Sodelavci Multimedijskega centra RTV Slovenija vabijo tudi na raziskovanje Slovenije – po desetih izbranih kolesarskih poteh.
Vse vsebine, povezane s projektom Dostopnost za prihodnost, so na voljo na projektni strani .
Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale ob finančni pomoči Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne izražajo nujno stališč Evropske unij…
Read the full article at RTV Slovenija (MMC) →
Slovenia