RAI je leta 2024 praznoval 70-letnico. Foto: EPA
Ta je bila po padcu fašizma in koncu vojnih spopadov ne le porušena in moralno opustošena, pač pa predvsem na svojem jugu tudi revna in gospodarsko zaostala. Na RAI je imela velik vpliv tudi politika, ki si je javni servis razdelila po sferah političnih strank.
Oglas
"Mamma RAI", kot so jo poimenovali, je imela pred pojavom komercialnih televizij v Italiji tudi nedotakljiv monopol; v državi, ki se je s svojimi različnimi deželami, kulturami in narečji povezala šele manj kot stoletje pred tem, je prevzela vlogo družbenega vzgojitelja.
" RAI je razvoj povojne Italije spremljal in spodbujal s številnimi oddajami ," pojasnjuje Paolo Poggio , urednik 24-urnega informativnega programa RAI NEWS 24. " Naj omenim samo eno, "Non è mai troppo tardi" , Nikoli ni prepozno . Oddaja, ki je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja spodbujala pismenost med Italijani. Tisti, ki se med vojno niso mogli izobraževati, so se lahko vrnili k pouku, ampak ne v šoli, pač pa prek televizije ."
"Italijanski javni televizijski servis je bil od 50. let prejšnjega stoletja del javnega izobraževalnega sistema, ki je na neki način "šolal" italijansko družbo in poenotil italijanski jezik," pravi Carlo Freccero , eden največjih poznavalcev razvoja italijanske radiotelevizije. Kariero je kot inovativni ustvarjalec začel na komercialni televiziji, nadaljeval pa na RAI-ju, kjer je bil tudi član upravnega sveta.
Globus o javnih medijih
Javni mediji se spreminjajo, kot se spreminja družba okoli njih. Kako iti v korak s časom in hkrati ostati branik demokracije in javnega interesa? Kako ohraniti avtonomijo ob političnih in komercialnih pritiskih? V Globusu o javnih medijih na prepihu in o spremembah, ki jih čakajo. Ob 21.35 na TV SLO 1.
RAI je po njegovih besedah s pojavom komercialnih televizij gradbenega mogotca Silvia Berlusconija in vse večjim pomenom prihodka od oglaševanja v primerjavi s TV-naročnino izgubil svojo pedagoško vlogo, s tem pa tudi svojo prvotno identiteto.
" Ko je izgubljal svojo pedagoško vlogo, je RAI dobival politično dimenzijo. Naj povem javnosti, ki morda ne pozna zgodovine RAI-ja, da pride do zelo zanimivega pojava: RAI ustvari tri kanale, "lote", od tu tudi termin "lotizacija" – "lottizzazione", od katerih je vsak predstavljal vizijo določene politične stranke."
Politične stranke so si oblast nad javnim medijem – od kadriranja do oblikovanja programov in dodeljevanja poslov – preprosto razdelile.
" Kdor je želel biti dobro informiran, je gledal dnevnik prvega programa TG1, če je želel izvedeti, kako na zadeve gleda Krščanska demokracija, dnevnik tretjega programa TG3, če pa so ga zanimali pogled komunistov in stališča vseh drugih strank, je gledal drugi program TG2, " pojasnjuje medijski strokovnjak Giacomo Mazzone , ki je bil dolga leta zaposlen na Evropski radiodifuzni zvezi EBU .
Danes ni primež politike po mnenju poznavalcev nič manjši, zadnjo reformo javnega medija, po kateri šest od sedmih članov upravnega sveta RAI-ja imenujeta parlament in vlada, je leta 2015 uvedla levosredinska vlada takratnega premierja Mattea Renzija.
" Danes RAI v javnosti velja za vir vladne propagande in odkar nima več svoje prvotne vloge, je naročnina postala najbolj osovraženi davek v Italiji, " še pravi Carlo Freccero.
Letna naročnina je 90 evrov
Dokler niso leta 2016 uvedli samodejnega obračunavanja prek položnice za elektriko, je bila naročnina na RAI, trenutno znaša 90 evrov na leto, po podatkih italijanske davčne uprave eden od sedmih najbolj utajevanih davkov v Italiji.
" Utaja je nato s 30 odstotkov padla na od 4 do 5 odstotkov, tako da je bila težava neplačevanja naročnine za nekaj časa rešena," pravi Mazzone .
Naročnik plačuje državi, ne pa neposredno televizijski hiši. Vsoto usklajujejo v vladi, pobira pa poseben urad finančnega ministrstva. Od leta 2015 prihodek od naročnine ne gre le RAI-ju, pač pa tudi v tako imenovani sklad za informacijsko pluralnost, iz katerega se financirajo mediji posebnega pomena, med njimi tudi strankarski časopisi.
" Izzivi, s katerimi se danes spoprijemamo, se ne nanašajo samo na televizije, ampak na družbo v celoti," meni Mazzone . " V družbi, ki je na poti v digitalno transformacijo, v kateri že danes 50 odstotkov prebivalstva informacij ne dobiva več prek tradicionalnih medijev, je težko doseči sožitje ali skupaj sprejemati odločitve. Največja težava je polarizacija."
RAI ima 12.700 zaposlenih, od tega 300 vodilnih kadrov in več kot 2000 novinarjev; ti ustvarjajo osem ločenih radijskih in televizijskih informativnih programov, daleč največ od vseh javnih medijskih servisov v Evropi.
" Smo ena redkih radiotelevizij, ki ima regionalne sedeže v vseh deželah, imamo redakcije v drugih jezikih, na primer v slovenščini ali ladinščini in nemščini v Bolzanu. Pozorni smo na svet, ki nas obdaja, a ne pozabljamo na svoje korenine in na svoj teritorij," pojasnjuje Paolo Poggio.
RAI je pred desetimi leti, deset let za britanskim BBC-jem, uvedel svojo dig…
Read the full article at RTV Slovenija (MMC) →
Slovenia