Nova ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs nam je potrdila, da bo sedež ministrstva v Mariboru - v Cityju , na naslovu Ulica Vita Kraigherja 5, kjer je sicer že izpostava ministrstva.
Z Mariborčanko, ki že vrsto let živi na območju občine Slovenska Bistrica in ima dolgoletne izkušnje s pripravo strateških razvojnih dokumentov države za črpanje evropskih sredstev ter s projektnim managementom, se srečamo v novih prostorih v mariborskem centru. Včerajšnja sreda je bila šele njen tretji delovni dan. V petek je opravila primopredajo poslov, v torek se je srečala s sodelavci v Ljubljani, včeraj pa je spoznala zaposlene v Mariboru.
Prvi bodo resor preselili izven Ljubljane
"Ker gre za regionalno politiko, je najbolj logično, da ta resor preselimo izven Ljubljane. Nenazadnje pa je tudi zaveza vseh predsednikov strank v koalicijski pogodbi, da bomo inštitucije decentralizirali. Mi smo prvi, ki bomo to tudi storili," nam pove in doda, da so prostori ustrezni, ter nadaljuje: "Ker pa se želimo v tej regiji širiti, bomo skupaj z generalnim sekretarjem in vodjo kabineta preverili, ali so v bližini oziroma v isti stavbi na voljo še dodatni prostori. Ocenili bomo, kaj je v Mariboru na voljo ter katera rešitev je stroškovno in prostorsko najprimernejša."
Trenutno je na lokaciji City v Mariboru zaposlenih med 40 in 50 ljudi . "Ob obisku Ljubljane sem ugotovila, da je tudi tam precej zaposlenih iz Štajerske in Pomurja. Najprej moramo pripraviti pregled vseh zaposlenih in ugotoviti, od kod prihajajo na delo. Na podlagi teh podatkov se bomo odločali, kje bo posameznik opravljal svoje delo. Imamo tudi enoto na Primorskem, v Štanjelu, ki pokriva tisto regijo. Celoten sistem bomo skušali optimizirati, da ljudje ne bodo po nepotrebnem izgubljali časa v prometnih zastojih. Pomembni pa so tudi prijavitelji projektov, ki so naša prednostna skupina. Zanje je bistveno lažje, če imajo svoje skrbnike bližje domu, kot pa da morajo za vsako zadevo potovati v Ljubljano." Seveda pa bodo zaposlovali tudi ljudi iz lokalnega okolja. Trenutno tako iščejo sodelavce za področje odnosov z javnostmi.
[[image_3_article_89316]]
Maribor še vedno čuti posledice tranzicije
V nadaljevanju se dotaknemo njenega dela. Najprej nas zanima, zakaj Maribor z okolico še vedno zaostaja za nekaterimi drugimi regijami. "Ni skrivnost, da Maribor vedno šepa za ostalimi regijami. Regionalne razlike na nivoju Slovenije se ne zmanjšujejo, temveč se ponekod celo povečujejo. Če pogledamo zadnjih dvajset let, ugotovimo, da so regije večinoma ostale na približno enakih razvojnih položajih. Osrednjeslovenska regija ostaja daleč pred drugimi, Pomurje pa še vedno na repu lestvice. Med regijami je največji razvojni preskok uspelo doseči Dolenjski z Novim mestom in Kočevjem."
V" Mariboru se še vedno poznajo posledice tranzicije . Nekoč smo bili izrazito industrijsko mesto. Moji starši so bili zaposleni v velikih podjetjih, kot sta bila TVT Boris Kidrič in Metalna. To so bila podjetja, na katera smo bili ponosni. Po njihovem propadu je veliko ljudi ostalo brez dela in zdi se mi, da si mesto od tega še ni povsem opomoglo."
[[image_1_article_89316]]
Kdo je za to odgovoren, težko reče, verjetno politika tistega časa. Poudari, da razvoj ne more temeljiti zgolj na državnih subvencijah. Ključno je privabljanje podjetij, ki ustvarjajo kakovostna delovna mesta za visoko usposobljene kadre . Ti danes pogosto odhajajo v Avstrijo ali drugam, ker doma ne najdejo ustreznih priložnosti. "Poleg tega digitalizacija omogoča delo na daljavo, zato lahko številni strokovnjaki delajo za tuja podjetja kar iz domače dnevne sobe. Kar zadeva evropska sredstva, se Maribor na tem področju trudi. Mesto ima že vrsto let dobro projektno pisarno z usposobljenimi kadri, ki sodelujejo tudi z drugimi institucijami. Vendar je za razvoj mesta potrebno še precej več."
Priprava kakovostne vloge za evropska sredstva ni enostavna
Nekatere lokalne skupnosti oziroma občine imajo, po ministričinih besedah, dovolj znanja in kadrov za pripravo projektov, s katerimi lahko kandidirajo za evropska sredstva .
Eden takih je Maribor, pa tudi nekatere manjše občine, na primer Podčetrtek, ki se je s pomočjo evropskih sredstev izjemno razvil. V Slovenski Bistrici na primer financirajo razvojni center, ki se ukvarja prav s tem področjem. "Po drugi strani pa obstajajo številne manjše občine, ki so pri tem prepuščene same sebi. Področje je zahtevno, saj priprava kakovostne vloge za evropska sredstva ni enostavna. Zato bi bile smiselne skupne pisarne, skupne občinske uprave, ki bi pokrivale širša območja. Ne smemo pa pozabiti niti na regionalne razvojne agencije. V vseh dvanajstih statističnih regijah delujejo usposobljeni strokovnjaki, ki občinam pomagajo pri pripravi projektov in pridobivanju sredstev."
Vzhodu sicer več kohezijskih sredstev, vprašanje pa je, ali smo jih znali porabiti
Ker vzhod Slovenije velja za manj razvitega, je generalno dobil več kohezijskih sredstev kot zahodni de…
Read the full article at Maribor24 →
Slovenia