Ob robu srečanja G7 se je ukrajinski predsednik sestal z ameriškim predsednikom in ameriškim državnim sekretarjem. (Slika: X)
Avtor: | 17. junija, 2026
Vrh skupine G7 v Franciji se ni končal po ruskih željah. V nedavnem telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je ruski predsednik Vladimir Putin izražil nekakšno željo, da bi ZDA na tem srečanju dodatno “pritisnile” (v mislih je seveda imel ukinitev dodatne pomoči) na Ukrajino in jo prisilile v konec vojne pod ruskimi pogoji.
Izplen vrha G7 je prav obraten: vse države z ZDA na čelu (Trump je sicer pomoč Ukrajini menda pogojeval z večjim angažiranjem evropskih držav glede Irana in Bližnjega vzhoda v celoti) so se strinjale, da bodo podprle dodatno krepitev ukrajinske vojaške proizvodnje, vključno z razvojem novih raket dolgega dosega.
Na to odločitev gotovo vpliva potek vojne, kjer Ukrajina nikakor ne popušča, ampak s svojimi napadi na energetsko infrastrukturo globoko v Rusiji Putinu poleg ekonomskih problemov povzroča tudi politične.
Izjava voditeljev G7 po srečanju v Franciji. (Slika: X)
Tudi v administraciji Donalda Trumpa, ki je na začetku mandata v Beli hiši dobesedno naskočil ukrajinskega predsednika s proruskimi stališči, nujnostjo sprejetja ruskih pogojev za končanje vojne, je viden zasuk politike do Ukrajine. Spoznali so, da ukrajinski osvobodilni boj sploh ni obsojen na propad. Medtem ko je tudi večina vojaških strokovnjakov pričakovala, da podaljševanje vojne v nedogled načeloma močno koristi Rusiji, ki naj bi izčrpala šibkejšo Ukrajino, se v zadnjih mesecih in tednih dogaja prav obratno.
Dolgo napovedovana ruska pomladno-poletna ofenziva, ki naj bi po ruskih načrtih dokončno strla Ukrajino s prebitjem ključnih obrambnih linij v Donbasu se je končala z ogromnimi, nesorazmernimi izgubami ruske vojske za zavzetje nekaj borih sto metrov, morda kilometer ozemlja. Trenutno se Rusi že prav fanatično osredotočajo na naselje Kostiantynivka , ki ga oblegajo že nekaj mesecev. V skladu s preteklo prakso ga bodo verjetno z vsemi razpoložljivimi sredstvi zravnali z zemljo, Ukrajinci pa se bodo taktično umaknili na utrjeno obrambno linijo zunaj mesta.
Ob tem neracionalnem fokusiranju ruske vojske na določena mesta, katerih zavzetje so generali že pred meseci obljubili Putinu, je ukrajinska vojska na nekaterih področjih celo osvobodila nekaj ozemlja, saj je ruska vojska zaradi pomanjkanja vojakov ošibila določena mesta na fronti z namenom krepitve sil na strateških mestih, kjer so računali na preboj.
Od dejansko zamrznjenem stanju na fronti, ki se minimalno premika v eno ali drugo stran, pa je v “naravi” te vojne z vojaškega vidika opaziti dve pomembni zadevi: Rusija vedno pogosteje očitno načrtno uničuje civilne cilje, s čimer v domači javnosti nadomešča pomanjkanje resnih uspehov na fronti, Ukrajina pa je s kampanjo natančnih napadov na energetsko infrastrukturo, rafinerije, naftna skladišča, transportne poti, ključne mostove.. precej ohromila oskrbovanje ruskih enot na zasedenih ozemljih Ukrajine.
V torek ponoči je Ukrajina zadela največjo rafinerijo v Moskvi, ki je le 15 kilometrov od Kremlja. (Slika: X)
Poleg vpliva na rusko javno mnenje je uspešnost ukrajinskih napadov (te izvajajo z droni in manevrirnimi raketami dolgega dosega lastne proizvodnje) na Rusijo vplivala tudi na politično razpoloženje pri ukrajinskih zaveznikih. Temu verjetno sledi tudi izjava po vrhu G7, kjer so voditelji teh držav v bistvu ugodili prošnjam Ukrajine, da jim omogočijo licenčno proizvodnjo nekaterih ključnih protizračnih sistemov (verjetno tudi ključnega sistema Patriot), hkrati pa podprli že sedaj zelo močno in napredno vojaško proizvodnjo, predvsem na področju dronov vseh oblik in dosegov ter različnih izstrelkov dolgega dosega.
Ključni svetovni voditelji so kljub drugačnim napovedim glede razvoja vojne očitno začutili šibkost ruskega predsedika, pri tem seveda Kitajska in Indija nista izjemi.
Dodatne sive lase pa Putinu gotovo povzroča ukrajinski razvoj balističnih raket dolgega dosega, ki so vse kaj drugega kot droni s sto kilogramsko bojno glavo. Po nekaterih informacij naj bi bile prve ukrajinske balistične rakete dolgega dosega pripravljene za testiranje že proti koncu poletja. Posamezni mediji namigujejo tudi na morebitno izdelavo ukrajinskega jedrskega orožja (znanje in sposobnost za to imajo), ampak kaj takšnega si Ukrajina ne more (zaenkrat) privoščiti mimo soglasja ZDA in ključnih evropskih zaveznikov.
+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji , ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.
Read the full article at +Portal (Portal Plus) →
Slovenia