Neutral schools and flying elephants

V središču / Ideološko nevtralna šola

Položaj šolskega ministra prevzema arhitekt sistema koncesij v visokem šolstvu in eden bolj predanih ideologov Janeza Janše

Luka Volk MLADINA, št. 22 , 5. 6. 2026

Z mandatom nove vlade se resor vzgoje in izobraževanja ter resor za visoko šolstvo in znanost vnovič združujeta. Na čelo ministrstva prihaja Borut Rončević, ki navija za družbeno preobrazbo Slovenije v Janševo »drugo republiko«. Njen prvi znanilec bi lahko bile prav spremembe v izobraževanju © Borut Krajnc

Ko se je Janez Janša leta 2009 povzpel na oder kongresa stranke SDS v Ljubljani, je napovedal začetek »procesa nove paradigme, ki vodi v neko drugo slovensko republiko«. S to politično krilatico je nakazal končni obračun z zlimi duhovi preteklosti, dokončanje tranzicije in vzpostavitev države po meri SDS. Med najizrazitejšimi intelektualnimi podporniki te ideje je bil tudi sociolog dr. Borut Rončević, ki je dve leti kasneje v eseju Politična tehnologija za drugo republiko razvil načrt takšne družbene preobrazbe. Postopek je bil sila preprost: v Sloveniji bi moralo priti do korenite družbene inventure, ki bi bila tako odločna, »kot je bila odločna denacifikacija v Nemčiji po drugi svetovni vojni«. Temu možu je bilo v SDS sedaj zaupano vodenje ministrstva za izobraževanje, na čelu katerega pravi, da si bo v prvi vrsti prizadeval za vzpostavitev »ideološko nevtralne šole«. Prava družbena preobrazba se kakopak začne prav v izobraževanju.

Luka Volk MLADINA, št. 22 , 5. 6. 2026

Z mandatom nove vlade se resor vzgoje in izobraževanja ter resor za visoko šolstvo in znanost vnovič združujeta. Na čelo ministrstva prihaja Borut Rončević, ki navija za družbeno preobrazbo Slovenije v Janševo »drugo republiko«. Njen prvi znanilec bi lahko bile prav spremembe v izobraževanju © Borut Krajnc

Ko se je Janez Janša leta 2009 povzpel na oder kongresa stranke SDS v Ljubljani, je napovedal začetek »procesa nove paradigme, ki vodi v neko drugo slovensko republiko«. S to politično krilatico je nakazal končni obračun z zlimi duhovi preteklosti, dokončanje tranzicije in vzpostavitev države po meri SDS. Med najizrazitejšimi intelektualnimi podporniki te ideje je bil tudi sociolog dr. Borut Rončević, ki je dve leti kasneje v eseju Politična tehnologija za drugo republiko razvil načrt takšne družbene preobrazbe. Postopek je bil sila preprost: v Sloveniji bi moralo priti do korenite družbene inventure, ki bi bila tako odločna, »kot je bila odločna denacifikacija v Nemčiji po drugi svetovni vojni«. Temu možu je bilo v SDS sedaj zaupano vodenje ministrstva za izobraževanje, na čelu katerega pravi, da si bo v prvi vrsti prizadeval za vzpostavitev »ideološko nevtralne šole«. Prava družbena preobrazba se kakopak začne prav v izobraževanju.

Rončevića nekateri opisujejo kot pomembnega arhitekta sistema koncesij v visokem šolstvu. S somišljeniki je začel že pred dvema desetletjema ustanavljati zasebne visokošolske zavode, ki so jih nato s pomočjo politike postopoma pripenjali na javni denar. V času druge Janševe vlade, ko je vodil direktorat za visoko šolstvo, je bil skupaj s takratnim »superministrom« dr. Žigo Turkom obtožen domnevne zlorabe položaja pri podeljevanju koncesij zasebnim fakultetam, med njimi (povsem naključno!) lastni Fakulteti za medije. Tožilstvo je kasneje postopek sicer opustilo. A Rončević je zaradi svojih povezav s SDS prejemal različne koristi tudi v nadaljevanju: v času tretje Janševe vlade je postal predsednik nadzornega sveta RTV Slovenija, njegovi Fakulteti za medije so bile v tem obdobju dodeljene nove koncesije, takratna vlada pa mu je v zadnjih izdihljajih namenila še mesto vršilca dolžnosti direktorja tedaj novega javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo v Novem mestu. Janša je Rončevića spet bogato obdaril, ko ga je predlagal za ministra.

Z mandatom nove vlade se resor vzgoje in izobraževanja ter resor za visoko šolstvo in znanost vnovič združujeta. Kot je priznal sam Rončević med zaslišanjem v državnem zboru, pretiranih izkušenj na prvem področju zares nima, a kljub temu na njem napoveduje pomembne spremembe. Začenši z uveljavitvijo »ideološko nevtralne šole«, oprte na 41. člen slovenske ustave, ki staršem zagotavlja pravico do verske in moralne vzgoje otrok v skladu z njihovimi prepričanji. A že tukaj tiči prvi nesporazum: ta pravica ni absolutna. Starši imajo seveda pravico vzgajati svojega otroka v skladu z lastnimi prepričanji, a hkrati ta pravica ne pomeni, da lahko s svojimi partikularnimi vrednotami vstopajo v prostor javne šole in diktirajo vsebino kurikula. Starši od učiteljev ne morejo na primer zahtevati, naj otroke poučujejo, da je Zemlja ploščata. Kot je v več sodbah že poudarilo Evropsko sodišče za človekove pravice, je oblikovanje učnih načrtov v pristojnosti države, ta pa mora poskrbeti, da se znanje posreduje čim bolj objektivno, kritično in pluralistično, ter se vzdržati indoktrinacije.

Zakaj takšen navidezen obvod? Janšev minister je očitno presodil, da slovenski šolski sistem teh standardo…