EU budget disagreements over agriculture and cohesion policy

Evropska unija

Proračun EU-ja za obdobje 2028–2034 naj bi znašal 2,3 bilijona evrov

19. junij 2026 ob 10.29

•

Bruselj - MMC RTV SLO, STA

Ž. N.

Drugi dan vrha EU-ja so voditelji začeli z razpravo o predlogu dolgoročnega proračuna EU-ja. Prvi predlog so kritizirale tako članice, ki so neto plačnice, kot nekatere prejemnice proračunskih sredstev.

Predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola v pogovoru z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem. Foto: EPA

Prvi kompromisni predlog, ki ga je prejšnji teden pripravil Ciper, ta trenutno predseduje EU-ju, je predlog Evropske komisije zmanjšal za dva odstotka, kar ni bilo dovolj za nekatere, vendar preveč za druge. Prav tako v proračune namenja več sredstev za kmetijstvo in kohezijsko politiko na račun podpore raziskavam in inovacijam, kar je vznejevoljilo države, ki skušajo tehnološko konkurirati Kitajski in ZDA.

Oglas

Proračun EU-ja za obdobje 2028–2034 naj bi znašal 2,3 bilijona evrov.

Nizozemska, ki je neto plačnica v proračun, se s prvim kompromisom zaradi prevelike podpore kmetijstvu in koheziji, ne pa novim izzivom na področju obrambe in modernizacije, ni zadovoljila. "Predlog, ki je trenutno na mizi, za Nizozemsko res ni dovolj dober," je dejal nizozemski premier Rob Jetten .

Španija, še vedno neto prejemnica sredstev, je po drugi strani trdila, da je proračun premajhen in da bi bilo treba izdatke za kohezijo in kmetijstvo še povečati. "Predlog je še bolj neustrezen kot tisti, ki ga je prvotno predlagala Evropska komisija, zato se z njim nikakor ne strinjamo," je poudaril španski premier Pedro Sanchez .

Slovenija za močno gospodarstvo ter ohranitev sredstev za kohezijo in kmetijstvo

Državam, ki zagovarjajo ohranitev sredstev za kohezijsko politiko in skupno kmetijsko politiko, se pridružuje tudi Slovenija. Predsednik vlade Janez Janša je glede razprav o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU-ja ocenil, da je predlog korak v pravo smer, vendar pogajanja še niso končana.

Predsednik vlade je še opozoril na pomembne teme, kot so prihodnji večletni proračun EU-ja, skupni trg in konkurenčnost evropskega gospodarstva, ki jim zaradi aktualnih varnostnih kriz grozi, da bodo ostale v ozadju.

Predlogi o novih virih prihodkov

Vlade EU-ja morajo proračun za obdobje 2028–2034 sprejeti do konca leta 2027, vendar bi bilo treba zaradi volitev prihodnje leto v Franciji, Italiji, na Poljskem, v Španiji, Grčiji, Estoniji, na Finskem in Slovaškem proračun bolje sprejeti že do konca letošnjega leta, da ne bi postal talec predvolilnih kampanj v državah.

Voditelji EU-ja se bodo dogovarjali tudi o novih virih prihodkov, ki ne bi prihajali neposredno iz državnih blagajn. Med predlaganimi možnostmi je prodaja dovoljenj za izpust CO2 podjetjem in davek na blago, uvoženo iz držav, ki imajo šibkejše podnebne predpise kot EU.

Druge možnosti vključujejo davek na elektronski odpad, delež trošarine na tobak ter letni pavšalni prispevek velikih podjetij, ki poslujejo in prodajajo v EU-ju. Predlogi vključujejo še dajatve na izjemno premožne, dajatve na digitalne storitve, na spletne igre na srečo ter na kapitalni dobiček iz kriptovalut.

Voditelji EU-ja v petek odločitve po vsej verjetnosti ne bodo sprejeli. Naslednji predlog proračuna bo pripravila naslednja predsedujoča članica, Irska.

Oglas