V Severni Ameriki zaznavajo vse več primerov nevarne alergije na meso, ki jo lahko povzroči ugriz klopa. Sindrom alfa-gal, kakor se imenuje alergija, v glavnem prenaša klop, katerega življenjski prostor je trenutno omejen na Severno Ameriko, za njim pa trdi skoraj pol milijona Američanov.
Oglaševanje
Klopi so kljub svoji majhnosti prenašalci nekaterih nevarnih, celo življenjsko ogrožajočih bolezni. V Sloveniji sta najbolj razširjeni klopni meningoencefalitis in lymska borelioza.
A klopi so odgovorni tudi za manj znano stanje: sindrom alfa-gal. Gre za smrtno nevarno alergijo na (večinoma rdeče) meso.
Sindrom so z določeno vrsto klopov prvič povezali pred približno 15 leti, danes pa ga diagnosticirajo vse pogosteje, poroča Euronews.
Bolniki poročajo o alergijskih simptomih po zaužitju mesa, kot je govedina, svinjina, jagnjetina in divjačina, ter v nekaterih primerih mlečnih izdelkov.
Alergija medtem ne vpliva na uživanje morske hrane ali perutnine, piščanca, purana in jajc.
Krivec: sladkor, prisoten v mesu sesalcev
Za razliko od drugih bolezni, ki jih prenašajo klopi, sindroma alfa-gal ne povzroča bakterija ali virus. Pojavi se, ko človeški imunski sistem sproži alergijski odziv na vrsto sladkorja, imenovanega alfa-gal, kar je okrajšava za galaktozo-alfa.
Ta sladkor je prisoten v mesu večine sesalcev, kot so krave, prašiči in ovce, ter v slini nekaterih klopov, ni pa ga pri ljudeh in drugih primatih.
Ob zaužitju je običajno neškodljiv. Ko pa klopi, ki ga prenašajo, ugriznejo skozi kožo, ga lahko vnesejo neposredno v krvni obtok, kar pri ljudeh spodbudi nastanek protiteles, ki se naučijo prepoznati in napadati molekule sladkorja alfa-gal.
Ko človek nato zaužije meso sesalcev, lahko protitelesa proti alfa-galu sprožijo alergijsko reakcijo.
"Izkazalo se je, da je koža izjemno učinkovit način za sprožitev alergijskega odziva. Če bi se vse to zgodilo skozi usta in bi alfa-gal zaužili tako kot pri zrezkih ali mesu z žara, alergije ne bi razvili," je za Euronews dejal dr. Scott Commins , raziskovalec sindroma alfa-gal z Univerze v Severni Karolini.
Do razvoja stanja lahko minejo tedni ali celo meseci
Simptomi sindroma alfa-gal se lahko pojavijo šele do šest ur po zaužitju rdečega mesa. Do razvoja stanja lahko minejo tedni ali meseci, resnost simptomov pa se pogosto sčasoma stopnjuje.
"Bolnik je morda zvečer jedel meso, nato pa se ponoči zbudil s hudimi simptomi. Zaradi tega tako bolnik kot zdravnik težko povežeta alergijsko reakcijo z nečim, kar je bilo zaužito več ur prej," pa je razložila profesorica klinične imunologije na Karolinskem inštitutu na Švedskem Marianne van Hage .
Simptomi lahko vključujejo izpuščaje, srbenje, prebavne težave, kot sta napihnjenost in nelagodje v trebuhu, anafilaksijo ali otekanje, težave z dihanjem in šok.
Alergijo ima skoraj pol milijona Američanov
Čeprav je poročil o bolezni vse več, strokovnjaki del tega porasta pripisujejo večji ozaveščenosti med zdravstvenimi delavci in javnostjo.
Naraščajoče število primerov odraža tudi širjenje življenjskega prostora klopa Lone Star, glavnega prenašalca. Ta je trenutno omejen na Severno Ameriko.
Po ocenah ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni iz leta 2023 ima sindrom alfa-gal približno 450.000 Američanov.
Zdravniki sindrom alfa-gal diagnosticirajo s krvnim testom, pri čemer pa morajo biti pri bolniku prisotni tudi simptomi. Krvni testi v alergologiji namreč pogosto dajo lažno pozitiven rezultat.
Zdravila za sindrom alfa-gal ni, a lahko alergija pri nekaterih bolnikih po več letih izzveni. Commins je to opazil pri okoli 15 do 20 odstotkih svojih bolnikov. Kljub temu je za preprečevanje ponovitve ključno izogibanje nadaljnjim ugrizom klopov.
Teme
Read the full article at N1 Slovenija →
Slovenia