Iskanje
Priredili smo nekaj gledaliških predstav, ki so bile domačinom v posebno veselje, ker cvetočega prosvetnega delovanja niso poznali tako kot Slovenci iz bivše Jugoslavije. Za idrijski kino pa smo oskrbeli več slovenskih plošč, da niso vrteli več laških pred pričetkom filmske predstave. Tudi šolska mladina, ki so jo poučevali člani naše posadke, je priredila nekaj nastopov, ki so obiskovalce navdušile.
Nadaljevanje iz: Nace Hladnik, Slovenski narodni varnostni zbor, SNVZ, Domobranstvo v idrijskem kotu [4]
Vsi ostali pa smo se razdelili v dve skupini. Odšli smo po zaraščeni dolini in se plazili potem pa strmem bregu, da smo prišli partizanom v bok od dveh strani istočasno. Ko sta potekli dogovorjeni dve uri smo na dano znamenje z raketo napravili juriš od dveh strani na pravkar zgrajene partizanske okope. Ker je na vsake tri vojake prišel en lahki mitraljez je bil ropot tako silen, da so partizani mislili, da nas je najmanj en bataljon. Zmedli so se tako, da so pustili vse orožje in opremo in se spustili v divji beg. Nekaj smo jih ujeli in jih pozneje poslali v Trst, ker so bili med njimi dva ali trije, ki so bili pripadniki SNVZ in so iz Trsta ušli k partizanom z vsem orožjem. Iz vojnega plena in zlasti iz telefonskih zvez, ki so si jih partizani napeljali za vezo med posameznimi enotami smo mogli ugotoviti, da so pripravljali resen napad, s katerim so mislili uničiti našo posadko, kot so nedavno naredili v Črnem Vrhu.
Rop se jim ni posrečil in tudi varnost prebivalstva ni bila ogrožena
Odslej se partizani niso več približali naši posadki, pač pa so poskušali z ropanjem po vaseh, ki smo jih mi branili. K sreči smo vedno dobili pravočasno obvestilo po zanesljivih osebah ali pa je naša patrulja ugotovila partizansko gibanje. Tako se jim je roparski načrt vedno ponesrečil. V večini primerov smo slišali ropotanje praznih vračajočih se vozov, in le malokrat so se spustili v spopad z nami. Noben rop se jim ni posrečil in tudi varnost prebivalstva ni bila ogrožena.
Primorski domobranci iz Ajdovščine pri izviru Hublja, del 5. čete, v sredini stoji poveljnik poročnik Franc Petkovšek. Vir: Aleš Nose, Domobranci, zdravo – Bog daj
Nemce so idrijske lepotice, organizirane v OF, kmalu ovile okoli prsta
S pomnoženim številom vojakov smo lahko odslej hodili na daljše pohode in nočne zasede. Ker je bilo dosti moštva na razpolago in da bi lahko kontrolirali zadržanje idrijske OF smo ustanovili posadko tudi v mestu Idriji. Tu smo naleteli na trd oreh, ker so imeli vsi idrijski OF-arji dobre zveze z Nemci in so takoj leteli k njim po pomoč in zaščito, če smo mi koga aretirali in ga gnali na Veharše. Škoda je bila, da nismo poznali organizacije idrijske OF, ko je bila v Idriji še tista komanda, ki smo jo srečali ob ustanovitvi posadke na Veharšah. Zdajšnji poveljniki pa so bili mladi nemški oficirji, ki so prišli v Idrijo na oddih s fronte. Te so razne idrijske lepotice, organizirane v OF, kmalu ovile okoli prsta. Zato smo morali imeti posadko v Idriji, da smo lahko zasliševali tam in ko je prišlo nemško posredovanje, da naj tega in tega izpustimo, ker je »lojalen«, smo že zvedeli, kar smo od aretiranega hoteli vedeti.
Šolska mladina, ki so jo poučevali člani naše posadke
Medtem je pričela zima in smo zaradi visokega snega marsikatero patruljo opustili. Da bi se vojaki ne zanemarili in ne dolgočasili, smo organizirali za vse službe proste vojake poseben tečaj, kamor so hodili razni krajevni izobraženci poučevat, kako bomo po vojni obnavljali razbite domove in gospodarstvo. Govorilo se je tudi o slovenski zgodovini in zemljepisu in o slovenskem pravopisu, ker je velika večina naših vojakov hodila le v italijansko osnovno šolo. Priredili smo tudi nekaj gledaliških predstav, ki so bile domačinom v posebno veselje, ker cvetočega prosvetnega delovanja niso poznali tako kot Slovenci iz bivše Jugoslavije. Za idrijski kino pa smo oskrbeli več slovenskih plošč, da niso vrteli več laških pred pričetkom filmske predstave. Tudi šolska mladina, ki so jo poučevali člani naše posadke, je priredila nekaj nastopov, ki so obiskovalce navdušile. Tudi od ljubljanske strani smo imeli gledalce.
10. četa primorskih domobrancev v Št. Petru (Pivka). Nekaj časa ji je poveljeval Milan Langus. Vir: Aleš Nose, Domobranci, zdravo – Bog daj
Nemci so hoteli vpreči domobranstvo v idrijskem kotu v svoj voz
Za božič 1944 so Nemci hoteli vpreči domobranstvo v idrijskem kotu v svoj voz. Brez ozira na komando SNVZ v Trstu so določili, da moramo ponovno zasesti Črni Vrh in Col in pustiti na Veharšah kvečjemu 20 mož, ker da tam itak ni več partizanov.
Hoteli so nas speljati na zvit način. Šli smo z njimi skupaj na predbožično akcijo proti partizanom in ko je bilo pohoda konec so nam odredili, da moramo ostati na Colu in v Črnem Vrhu, sami pa so se vrnili v Idrijo. Nemci so hoteli uporabljati cesto preko Cola v Vipavsko dolino in Gorico, slovenski domobranec pa naj bi čuval njihove glave in pustil, da partizani medtem ropajo premoženje njihovih svo…
Read the full article at Družina →
Slovenia