Nace Kladnik: Singing by Slovenian nationalists on the market streets [2]

Iskanje

Nazaj grede je odmevalo po tržaških ulicah petje slovenskih domobrancev, da se je od srda onemoglim superitalijanom razlival žolč. Niso še z vseh gostiln sneli napisov: Qui si parla soltanto italiano, ko so slovenski vojaki ob nedeljah prepevali in napivali po slovensko tržaškim domačinom.

Nadaljevanje iz: Nace Hladnik, Slovenski narodni varnostni zbor, SNVZ, Domobranstvo v idrijskem kotu [1]

Prvi skupni pohod SNVZ in domobrancev iz Rovt se je zaključil s prihodom kakih 100 mož in fantov v kasarno SNVZ pri sv. Ivanu v Trstu. Tu se je takoj formirala prva četa SNVZ.

Še preden se je pričela vežbati, je prišel ukaz za odhod v Ajdovščino, da bi na enako uspešen način kot v Idrijskem kotu mobilizirali tudi v Vipavski dolini in prišli morda celo do Cola.

Začetki organiziranja domobrancev v Ajdovščini

V Ajdovščini smo se zadržali več dni, bili dvakrat napadeni od partizanskih zased in si ogledali, kaj bi se dalo dobiti koristnega iz municijskega skladišča bivše laške vojske, ki je ležalo ob poti v Vipavo. Pripravljali smo tudi večje protikomunistično zborovanje v Ajdovščini, ki pa se ni vršilo, ker smo se prej morali vrniti v Trst.

Da bi prišli do Cola, in tam mobilizirali, smo bili prešibki. V sami Ajdovščini in bližnji okolici pa smo dobili komaj desetino za vojaško službo sposobnih moških.

Primorski domobranci (SNVZ) v Ajdovščini, del moštva 5. čete pri bunkerju v okolici Ajdovščine leta 1944. Vir: Aleš Nose, Domobranci, zdravo – Bog daj

Partizanska propaganda je bila jugoslovansko usmerjena

Ustavili smo se tudi v Gorici in ugotovili, da se Slovenci, ki niso bili za rdečo stran, še niso odločili, da bi aktivno posegli v borbo proti partizanom. Partizanska propaganda je bila še preveč jugoslovansko usmerjena. V Jugoslaviji pa je večina primorskih in goriških Slovencev videla večji ideal kot pa na samo slovenski podlagi organiziranem Slovenskem domobranstvu. To je bila pač posledica praktičnega prepričanja, da bi slovenske mejnike bolj izdatno branila velika Jugoslavija kot sama Slovenija.

V Trst je prišla iz Ljubljane posebna propagandna četa domobrancev

Ob povratku v Trst smo ugotovili, da je kasarna medtem zelo zaživela. V Trst je prišla iz Ljubljane posebna propagandna četa slovenskih domobrancev. Ti so v svojih novih svetloplavih uniformah s pohodi po Trstu in bližnji okolici seznanjali prebivalce, da se formira slovenska vojaška organizacija, ki bo branila dom in rod pod slovensko zastavo brez srpa, kladiva in rdeče zvezde. Precej domobrancev iz te čete je prestopilo v SNVZ, ko se je njihova četa vrnila v Ljubljano.

Oblike širjenja primorskih domobrancev

Preden se je pričelo redno vežbanje prve čete SNVZ, je bila delno formirana tudi druga četa. Vseh primorskih domobrancev je bilo že preko dvesto. Nekega večera je odšla majhna skupina z večernim vlakom v Ljubljano. Ponoči je skrivaj mobilizirala begunce iz Dolenjske, ki so bili nastanjeni v neki šoli blizu kolodvora. Naložili so jih, kolikor se je dalo neopaženo, na jutranji vlak proti Trstu in srečno odpeljali iz Ljubljane. Šele ko je bil vlak onkraj Postojne, se je krajevna nemška komanda v Ljubljani zavedela in podvzela korake, da je treba preprečiti prestop tem ljudem mejo Ljubljanske pokrajine. Še isti večer so bili preoblečeni v domobrance SNVZ.

Major SNVZ Franc Cekan. Vir: Aleš Nose, Domobranci, zdravo – Bog daj ; Muzej NZS

Na rokavu je bil našiv, grb iz slovenskih barv z Jazonovo barko na sredi

Tako se je vojaštvo pomnožilo za 130 vojakov. Formirala se je še tretja četa SNVZ in z njo prvi bataljon. Kasarna je bila skoraj polna. Bivši jugoslovanski oficirji in podoficirji, ki so poveljevali v kasarni, so zaživeli v dobre stare čase. Pričela se je disciplina in vežbanje, kot je bilo v navadi pri kraljevi gardi. Vse hvale vredno in zdravo za mlade rekrute. Za napol mobilizirane, napol prostovoljne primorske domobrance vseh starosti, pa nekoliko pretirano.

Uniforma SNVZ je bila predelana italijanska vojaška uniforma. Hlače so bile predelane na špichoze, bluza je bila nepredelana, le da je imela črn ovratnik. Kapa je bila narejena iz blaga laških uniform. Kokarde na kapah so bile v sredi rdeče, okrog pa bele. Da so bile nekoliko podobne slovenskim, smo jim s plavo barvo naredili še en plav krog. Na rokavu je bil našiv, grb iz slovenskih barv z Jazonovo barko na sredi. Po tem našivu smo se ločili od istrskih domobrancev, ki so imeli na rokavu našit grb s kozlom v sredi. Ti domobranci so govorili laško in so imeli nemško komando.

Major SNVZ Franc Cekan (desno) v pisarni. Na levem rokavu ima znak SNVZ, našitek s podobo rdeče argonavtske ladjice na modro-belem ozadju, modra barva predstavlja morje. Vir: Aleš Nose, Domobranci, zdravo – Bog daj ; Muzej NZS

Uniforme laških oficirjev so se dale kupiti v vojaški trgovini v Trstu

Oficirji so nosili uniforme laških oficirjev, ki so se še vedno dale kupiti v vojaški trgovini v Trstu. Tam so si kupili tudi sarže vsi, ki so jih imeli pravico nositi, in tudi tisti, ki so se hoteli postaviti…