Iskanje
Ben Gannon-Doak je mlad škotski nogometaš, ki je v zadnjih dneh postal simbol poguma, vere in istovetnosti: na športni poti ga namreč ne poganja le talent, temveč tudi globoko ukoreninjena osebna vera, za katero pravi, da je oblikovala tako njegov značaj kot kariero.
36 let je minilo, odkar je Škotska zmagala na svetovnem nogometnem prvenstvu, spominjajo pri spletnem portalu EWTN. Na tisoče škotskih navijačev je minuli konec tedna preživelo v Bostonu, kjer so spodbujali domačo enajsterico in s svojim navdušenjem polnili naslovnice krajevnih medijev. Na igrišču pa je pozornost pritegnil 20-letni Ben Gannon-Doak, globoko veren katoliški fant, ki iskreno časti sv. nadangela Mihaela: bil je namreč ključni igralec za nedeljsko zmago škotske reprezentance proti Haitiju.
Mladi Škot je na svetovnem nogometnem prvenstvu postal simbol poguma, vere in istovetnosti.
Več kot le zgodba o nogometu
Benova zgodba je mnogo več kot le zgodba o nogometu. Mladi Škot je postal simbol poguma, vere in istovetnosti, njegovo življenjsko in športno strast pa je odlično povzel trenutek, ki se je zgodil med prvo tekmo Škotske na letošnjem svetovnem prvenstvu: Ben je preprečil kot haitijskim nasprotnikom, zaradi veselja, ki ga je ob tem izrazil, pa je njegova podoba prek družbenih omrežij hitro osvojila ves svet.
Ben se je na svoj uspeh odzval z navdušenjem in hvaležnostjo, kot da je pravkar dosegel zmagoviti gol na svetovnem prvenstvu. V tistem trenutku se njegova igra ni zdela zgolj rutinska obramba: gledalci smo dobili bežen vpogled v njegovo notranjost, v to, koliko mu v resnici pomenijo njegova ekipa, ta turnir in njegov dosežek.
Ben Gannon-Doak med tekmo Škotske proti Boliviji 6. junija 2026. FOTO: Bryan Berlin/Wikimedia Commons (CC BY-SA 4.0)
Kot katoličan prepoznan po klubu
Ben se je rodil v mestecu Dalry na Škotskem, majhnem kraju z okoli 5.000 prebivalci. Svojo poklicno pot je začel kot nogometaš pri nogometnem klubu Celtic v škotskem Glasgowu. To je prvo znamenje, da se v sicer še vedno globoko razdeljenem Združenem kraljestvu prišteva med katoličane. Zaradi verskega razkola ima namreč Glasgow, največje mesto na Škotskem, zgodovinsko dve profesionalni nogometni ekipi: Celticse, ki imajo katoliško zgodovino, in Rangerse, ustanovljene kot klub, ki predstavlja protestantsko skupnost.
Glede na bogato katoliško zgodovino, ki obdaja njegovo poklicno pot, ne preseneča, da je Benova vera globoko ukoreninjena, podobno kot njegova kariera. Ko je v pogovorni oddaji na BBC nosil svetinjico sv. Mihaela, je pojasnil: »To je sv. nadangel Mihael, naš zaščitnik. V bistvu od nas odganja vse zlo.« To je bila preprosta razlaga, ki pa razkriva zelo veliko: za Bena vera ni zgolj okras ali navada, temveč mu pomeni zaščito, prizemljitev in navzočnost.
Ko sem spoznal Boga, se je moje počutje nekoliko izboljšalo, postal sem močnejši in sem se laže soočal z življenjem.
Praznina rutine poklicnega športa
Opisal je tudi praznino, ki jo lahko prinese poklicni nogomet. »Ljudje mislijo, da je vse skupaj eno samo razkošje. Pa ni. V resnici je precej dolgočasno,« je pojasnil in povzel, kako osamljeno je ponavljajoče se življenje stran od doma: »Zbudiš se, treniraš, greš domov. Zbudiš se, treniraš, greš domov.« Za najstnika, ki že tako mlad zaživi sam, ta rutina lahko prinese osamljenost in Ben je priznal: »Preprosto sem čutil, da me Bog kliče.«
Poškodbe so to zanašanje na vero še poglobile. Po treh operacijah in številnih neuspehih je dejal: »Ko sem spoznal Boga, se je moje počutje nekoliko izboljšalo, postal sem močnejši in sem se laže soočal z življenjem.« Ta prelomnica se zdi ključna za to, kako zdaj razume stiske in težave. »[Bog] te ne bo nikoli zapustil,« tako Ben, ki mu je vera pomagala videti, da »bo iz tega prišlo nekaj pozitivnega.«
Ben se zahvaljuje Bogu za uspeh na nogometnem igrišču. FOTO: Instagram/Ballers in God
Neuspeh kot del načrta
Zdaj neuspehov ne vidi kot slepe ulice, temveč jih obravnava kot del širše slike. »Neuspehi pravzaprav niso več neuspehi. To je le del načrta,« je dejal. Premišljeval je tudi o moralnem pritisku, ki ga prinaša uspeh: »Višje se povzpneš in več denarja začneš služiti, … bolj zlahka ti vse to stopi v glavo. Sam menim, da nas Bog preprosto ohranja prizemljene, ohranja našo ponižnost.«
Zanj je to morda bistvo njegovega pričevanja. Ben pred tekmami moli, bere Sveto pismo in nogomet vidi kot dar, ne kot končni cilj. »Nogomet ni vse, kar šteje v življenju,« je pojasnil. »No, če sem iskren, res je to najpomembnejša stvar v mojem življenju … Čutim, da je to del Božjega načrta, tako me Bog na nekaj pripravlja.«
Pred vsako tekmo molim ...
»Vse zmorem v njem, ki mi daje moč«
Poklicni nogometaš si je dal na levo roko celo vtetovirati nekaj svetopisemskih prizorov. Na zunanji strani podlakti ima podobo nebeških vrat s svetopisemskim navedkom iz pisma Filipljanom 4,13: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč«, na notranji strani podlakti pa ima podobo križanja.
Za škotske navijače je Ben Gannon-Doak m…
Read the full article at Družina →
Slovenia