Velik del našega vsakdana – od nakupov v primestni trgovini, vpetosti v globalno ekonomsko tekmovanje do zaznavanja nekakšnega vsesplošnega malodušja v družbi – pogosto sprejemamo kot izraz naravnega reda stvari. V dobi sekularizma pa je potreben napor za misel, da utegne biti naš družbeni
(ne)red sad posebnih stališč o Bogu. Prav to misel, da je namreč tudi sodobna družbena ureditev kljub svoji nereligioznosti pravzaprav le izraz posebne teologije, že od devetdesetih let dalje razvija eden vodilnih intelektualcev našega časa, angleški teolog in filozof John Milbank.
V svojem temeljnem delu Theology and Social Theory trdite, da sekularnost ni nekakšna nevtralna perspektiva, ki bi stala pod religioznimi interpretacijami sveta ali onkraj njih. Bi lahko na kratko orisali osrednjo tezo vaše misli? In kako vaša misel izziva uveljavljeno razumevanje sodobne družbe, politike, kulture?
Knjiga na samem začetku trdi to, kar v zadnjem času pravi tudi Charles Taylor, ko skuša pod vprašaj postaviti idejo, da če postrgaš s sveta religiozno plast, pod njo neizogibno najdeš sekularno plast. Zdi se, da takšna ideja temelji na prepričanju, da obstaja »naraven« način biti človek. Toda ljudje smo kulturne živali. Smo bitja, ki izdelujejo in uporabljajo orodja, ustvarjajo in uporabljajo znamenja. Zdi se, da so človeške družbe odvisne od tega, da imajo neko reprezentacijo resničnosti, do katere so v odnosu prek mita ali rituala. In zdi se, da tega ni mogoče odpraviti. Ni neke samodejne resnice o resničnosti. Če želimo ljudje oblikovati družbe, ki sledijo nekim vzorcem i...
Read the full article at Družina →
Slovenia