Cyclists are returning: after the black cube protest, a new action in front of the administrative unit

Robert Golob se znova spreneveda in pretvarja, da zagovarja demokracijo. Tokrat se pridružuje zbiranju podpisov za referendum proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Odkar se je znašel v opoziciji, je Robert Golob veliko bolj zaskrbljen za demokracijo in pluralnost mnenj, kot je bil v zadnjih štirih letih svojega vladanja. Tako znova pred belim zidom v video nagovoru poziva javnost naj s svojimi podpre zakonodajni referendum proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Gre za referendum, za katerega leva opozicija trenutno zbira podpise in ga je zavajajoče imenovala kar referendum proti politični policiji. Mar je Golob pozabil, da je ravno njegova vlada iz vseh državnih institucij čistila drugače misleče in številnih vladnih struktur, tudi iz državnih medijev, ki bi morali zagotavljati pluralnost mnenj, glede na to, da prispevke plačujemo vsi državljani in državljanke?

Golob v podporo referendumu “proti politični policiji”

“Kako ustavimo Janeza Janšo?”  se Golob retorično sprašuje v svojem zadnjem posnetku in takoj zatem naproša gledalce, da naj podprejo referendum: Sedaj ima vsak od nas priložnost, da odda svoj podpis za referendum proti politični policiji.” Po Golobovo je podpis za referendum tudi “glas za demokracijo.” “Slovenija je varna in stabilna” nam še sporoča bivši premier in pravi, da hoče, da “taka naj tudi ostane”. Če bi si Golob zares želel demokracije bi njegova vladavina zgledala precej drugače. Poleg komisij, ki so preganjale opozicijske medije in čistk znotraj ustanov, je njegova vlada sprejela tudi zakon, ki prepoveduje določene zgodovinske večstoletne simbole pod pretvezo, da gre za “fašistične in kolaboracijske simbole”.

Ko poslanec uporablja geslo »ustavimo Janeza Janšo«, to zveni kot poziv k političnemu obračunu, ne kot obramba demokracije. Ta se namreč ne varuje z odrekanjem legitimnosti izvoljenemu predsedniku vlade @JJansaSDS . To ni državotvornost – je zgolj pomanjkanje političnega bontona. https://t.co/U7tnkI4yeV

— Barbara Jakše (@JakseBarbara) June 11, 2026

Sicer je v sredo poslanec Gibanja Svoboda Matej Grah napovedal, da se pridružujejo zbiranju podpisov za referendum, Svobodi pa so se pridružili tudi nekdanji koalicijski in trenutni opozicijski tovariši: Levica in Vesna ter Socialni demokrati. Grah trdi, da hoče vlada Janeza Janše “vpeljati politično policijo”, poroča STA. Pri Svobodi se bodo zato aktivirali na terenu in stopili v dialog s civilno družbo, kar zveni precej zavajajoče, saj so bili v “dialogu” oziroma v spregi z levičarskimi nevladniki že zadnja štiri leta. Svoj podpis za referendum sta že oddala koordinatorja Levice Luka Mesec in Asta Vrečko .

Poslanca Levice Asta Vrečko in Luka Mesec (Foto: Bobo)

Po drugi strani pa je bolj presenetljivo, da bo podpis za referendum oddal tudi poslanec Resnice Nedeljko Todorović . Čeprav je njegova stranka podprla novelo, ki je zmotila levo opozicijo, pravi, da nimajo težav z razpisom referenduma. Samo pobudo je sicer sprožila skupina državljanov s prvopodpisanimi nekdanjimi člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti. Podpise so tako prispevali Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak .

Skupina drzavljanov je v DZ vlozila 13369 podpisov pod pobudo za zacetek postopkov za naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Foto: STA

Manj zavlačevanja, hitrejše delo, preprečevanje političnih zlorab

Tudi osrednji mediji so precej naklonjeni referendumu in na takšen način tudi poročajo, zato se je treba vprašati kaj novela, ki jo je DZ že sprejel konec maja sploh prinaša? Cilj novele zakona o parlamentarni preiskavi je namreč le okrepiti učinkovitost parlamentarnega nadzora in preprečiti dolgotrajne blokade preiskav. Po novi ureditvi se lahko preiskovalne komisije lotijo dela hitreje, saj ustavnosodna presoja sama po sebi ne pomeni več avtomatične zaustavitve postopka. Tako lahko preiskava poteka tudi med odločanjem ustavnega sodišča, kar zmanjšuje možnost večletnih zamud.

Nadalje, so natančneje določeni postopki glede izločanja članov zaradi morebitnih konfliktov interesov, s čimer se zmanjšuje možnost političnih zlorab in proceduralnih ovir. Po mnenju predlagateljev novela preprečuje primere, ko so politične večine preko manevriranja pri procesih onemogočale ali zavlačevale delo preiskovalnih teles. Pomembna novost je tudi poenostavitev pravnih postopkov. Dosedanja ureditev je pogosto vodila v dolgotrajne pravne spore in pat položaje, zaradi katerih številne parlamentarne preiskave do konca mandata niso prišle do vsebinskih ugotovitev. Nova pravila naj bi omogočila hitrejše zaključevanje postopkov in učinkovitejše razjasnjevanje sumov nepravilnosti.

Seveda tako postane jasno, zakaj levi opoziciji zakonodaja ni všeč in tako ostro pod pretvezo obrambe demokracije nastopajo proti njej. Gre za preprost instinkt samozaščite in preživetja.

A. S.