Radijske počitnice
10. 06. 2026, 07:34
Alen
Salihović
Marjan
Bunič
Čeprav smo daleč od doma, nas tudi tukaj spremljajo dogodki, ki odmevajo v vsej Katoliški cerkvi. Te dni se namreč v Kataloniji mudi papež Leon XIV., njegov obisk pa je posegel tudi v načrte počitnikarjev, zato so morali osmi dan prilagoditi. A ta ni bil nič manj vesel in zanimiv.
Prvotno je bilo predvideno, da bi se osmi dan povzpeli na znameniti Montserrat, duhovno srce Katalonije in dom slovite Črne Marije. Zaradi obsežnih varnostnih priprav na papežev obisk tega znamenitega romarskega središča pa je bil dostop za skupine omejen, zato smo morali svoj program nekoliko prilagoditi.
Toda počitnice niso le vprašanje zemljevida, ampak predvsem vprašanje srca. Tako smo svojo duhovno pot nadaljevali v Lleidi, kjer smo v stolnici obhajali sveto mašo in počastili podobo Montserratske Marije, ki ima tudi v tej katedrali posebno mesto.
Marjan Bunič: Pozdravljena siesta, dokler si še!
Štiriindvajsete radijske počitnice niso le idealna priložnost za utrjevanje vezi s poslušalci, za nova doživetja in morske dogodivščine, ampak tudi za spoznavanje španske kulture in tradicije. Hočeš nočeš vsak turist zelo hitro trči na eno najstarejših značilnosti španskega življenjskega sloga, ki jo je izoblikovalo podnebje. Siesta. Ob 14h se namreč celotna država čudežno ustavi, kot bi nastopila apokalipsa. Trgovine se zapro, banke izginejo, ulice pa postanejo kulisa za kavbojski western – nikjer nikogar. Tujci zmedeno trkajo na zaklenjena vrata, ki so še pred nekaj trenutki široko odprta vabila k nakupom. In čeprav bi lahko naredili goro kupčij, se Španci mirno predajo 'svetemu počitku'. Namen je v miru pojesti kosilo, uživati v tapasih, sangrii in pogovorih, se ob tem kar se da zabavati in potem namesto tretje kave, ki jo pije preostali svet, raje izbrati vodoravni položaj.
Siesta
© CHATGPT
Španska siesta ni le popoldanski spanec, ampak visoko razvita nacionalna strategija preživetja. To ni lenoba, ampak vrhunsko načrtovana nacionalna obramba pred soncem in težko hrano.
Zakaj so si Španci izmislili siesto?
Eden od razlogov tiči v vročini, ki je bila poleti tako brutalna, da je bilo delo na polju med 14. in 17. uro uradno poskus samomora. Drugi razlog je bil, da so po španski državljanski vojni mnogi za preživetje delali v dveh službah in premor sredi dneva je bil edina možnost, da sploh kdaj zatisnejo oči. Tretji razlog pa je zakrivil general Franco, ki je leta 1940 premaknil španski časovni pas, da bi bil usklajen z Nemčijo. Od takrat Španija živi v 'napačnem' časovnem pasu.
Če vas torej pot zanese v Španijo, nikar ne poskušajte premagati sistema. Ne trkajte na zaprta vrata trgovin ob 15h. Nihče vam ne bo prodal spominka, ker lastnik trenutno rešuje gospodarstvo v sanjah.
Da se ne boste izgubljeni potepali po praznih ulicah, se preprosto prepustite in postanite del tradicije. Obilno kosilo ob 14h vas bo tako upočasnilo, da bo vaše telo samodejno zahtevalo vodoravni položaj. Takrat utišajte telefon in spustite rolete. Ustvarjanje popolne teme sredi dneva je v Španiji skoraj religiozno opravilo.
Namen sieste je nabiranje energije za večer. Tako se pripravite, da boste ob 23h šele naročali večerjo, medtem ko bodo okoli vas tekali živahni triletni otroci.
Zahvaljujoč siesti so Španci ob polnoči veliko bolj budni kot vi ob devetih dopoldne.
Je pa res, da tudi to tradicijo izriva sodobni poslovni svet, ki pač ne prenese uživanja in zadovoljstva v čisto človeških drobnarijah, kot so hrana, pogovor in druženje.
Zato: Pozdravljena siesta, dokler si še!
Lleida – mesto med zgodovino in sedanjostjo
Lleida leži v zahodnem delu Katalonije ob reki Segre in velja za eno najstarejših mest na Pirenejskem polotoku. Njene korenine segajo v rimske čase, skozi stoletja pa je bila pomembno politično, gospodarsko in versko središče.
Mesto je najbolj znano po mogočni stari stolnici, ki kraljuje na hribu nad mestom in je eden najbolj prepoznavnih simbolov Katalonije. Ob njej stoji tudi utrdba, od koder se odpirajo čudoviti razgledi na okoliško pokrajino.
Nova stolnica, v kateri smo obhajali sveto mašo, je bila zgrajena v 18. stoletju in še danes ostaja osrednje versko središče mesta. Posebnost zanjo je tudi podoba Montserratske Marije, pred katero se domačini in romarji pogosto ustavljajo v molitvi.
Sodelavci pred posebno Marijino podobo v Lleidi
© Rok Mihevc
Marija ostaja pot k Bogu
V pridigi je direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak spregovoril o posebnem mestu, ki ga ima Božja Mati Marija v življenju vernikov. Poudaril je, da so izrazi marijanske pobožnosti pogosto zelo spontani in prihajajo iz srca. Verniki pred Marijinimi podobami prižigajo sveče, jih poljubljajo, se jih dotikajo in pred njimi klečijo, saj v Mariji prepoznavajo materinsko bližino, priprošnjo in varstvo.
»V Marijinih svetiščih na poseben način doživljamo, kako nebesa poljubljajo zemljo in kako človek poljublja Marijo in Boga,« je dejal. Ob tem je poudaril, da roma…
Read the full article at Radio Ognjišče →
Slovenia