In 33 years, farmers have never been able to repeat such a success.

Vseslovenski kmečki protest junija 1993 | (foto: Arhiv Slovenske kmečke zveze pri SLS)

Kmetijstvo

17. 06. 2026, 14:14

Robert

Božič

Nerazumno nizke odkupne cene mleka, mesa in žit, ki so bile posledica dejstva, da je na slovenski trg pritiskal uvoz cenene hrane iz držav CEFTE in suša, ki je leta 1992 zelo prizadela kmetijstvo, so botrovale odločitvi kmetov o decemberskem protestu v organizaciji Slovenske kmečke zveze, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije, ki je takrat šele nastajal.

Ker jim takratna Drnovškova vlada ni prisluhnila, so na pobudo prekmurskih kmetov 14. junija 1993 začeli s traktorji zapirati mejne prehode. Najprej na vzhodu države, nato pa so pritisk iz dneva v dan stopnjevali z popolno blokado še drugih mejnih prehodov in po nekaj dneh tudi nekaterih pomembnih cest v državi.

Smrkolj: »Bila so težka, pa tudi smešna pogajanja ...«

Tako obširna zapora je Drnovška vendarle prisilila, da je prišlo do resnih pogajanj s kmeti. Ciril Smrkolj, še edini živeči od takratnih pogajalcev na strani kmetov se spominja: »Pogajanja so bila težka, pa tudi smešna. Veste, predsednik vlade je sedel v enem prostoru, mi pogajalci Leo Frelih, ZZS, profesor dr. Franc Zagožen, poslanec in predstavnik Slovenske kmečke zveze, potem Evgen Sapač, državni svetnik, Alojz Metelko, poslanec in še nekateri smo bili v drugi sobi, Davorin Valentinčič je bil pa kurir in je prenašal naše zahteve oziroma odgovore predsednika na te zahteve ...«

In izkupiček?

»Ta protestna zapora imejnih prehodov je takrat prisila vlado Republike Slovenije v dialog s kmečkimi organizacijami, Zadružno zvezo, Slovensko kmečko zvezo pri SLS les in pa tudi sindikatom kmetov v obstanavljanju. Na osnovi protesta smo dosegli sporazum, da se pomembni kmetijski predelki pošteno plačajo in drugo, da država Republika Slovenije uvede ustrezno zaščito pred uvozom kmetijskih predelkov iz sosednih držav.«

Politika uspeva kmete deliti

Kmetje kasneje v 33-tih letih nikoli več niso uspeli s protesti doseči takega premika, kot jim je uspel takrat. Ciril Smrkolj je prepričan, da je v tem času politika uspevala kmete deliti, ti pa so bili zaradi prenizkih odkupnih cen pridelkov zelo oškodovani: »Ta manjko v 25-tih letih je ogromna izguba za slovenskega kmeta, za njegov socialni standard in tudi za standard kmečkih družin.«

Nekdanji kmet, kmečki sindikalist, kmetijski minister in tudi nekdanji prvi mož KGZS Ciril Smrkolj ob pogledu na minulih 33 let še pristavi: »Škoda je, da je politika zadnjih 25 let ta dialog skozi zlorabljala in v tem trenutku sem vesel, da koalicijska politika te nove vlade jasno pudarja pomen kmetijstva, samooskrbe, debrirokratizacije in večjo podporo mladim kmetom.«

Smrkolj je prepričan, da se kaj takega, kot se je na področju dialoga s kmeti dogajalo pod minulo Golobovo vlado, ne bi smelo nikoli več ponoviti.

Ciril Smrkolj je o teh dilemah lani spregovoril tudi v Podkastu RAST

Smrkolj je v 7. epizodi Podkasta RAST opozoril na zmanjšan ugled kmetov v družbi in škodljive vplive politike, ki želi uničiti kmečki stan. Poudarja, da kmetijstvo ne prenese naglih sprememb in da pretirano vmešavanje v svobodno izbiro kmeta pri obdelavi lastne zemlje lahko vodi do pomanjkanja hrane. Za prihodnost je po njegovem ključno, da država prepozna pomen kmeta za energetsko in prehransko varnost v času svetovnih kriz.

Kmetijstvo