"Sem izjemno hvaležna – in moram to res poudariti –, ko vidim, da večina ljudi prepozna dosežke mojega dela," je dejala Urška Klakočar Zupančič, ki pravi, da ji to daje "zadoščenje, ki bi ga moral nekako spoznavati vsak politik in političarka". Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Nekdanja predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič , ki se je po neizvolitvi na marčnih volitvah vsaj začasno umaknila iz politike, je v oddaji Politično s Tanjo Gobec komentirala nekaj tem, ki so v zadnjih tednih v središču pozornosti – od dogajanja v povezavi s preiskovalnimi komisijami DZ-ja, (ne)primernosti komunikacije v parlamentu in zasuka v slovenski zunanji politiki do ovadb in obtožnega predloga zoper nekatere poslance ter aktualne ministre.
Oglas
Pri tem je bila kritična tako do besed in ravnanj svojega naslednika na funkciji predsednika DZ-ja Zorana Stevanovića in aktualne koalicije kot tudi do nekaterih svojih nekdanjih kolegov iz vrst Svobode. Tega, kje bo morda v prihodnosti unovčila svoj politični kapital, pa za zdaj še ne razkriva.
Celoten pogovor lahko preberete v nadaljevanju, na dnu članka pa je na voljo tudi videoposnetek.
Če se najprej dotakneva preiskovalnih komisij v državnem zboru. Glede teh je bil na hitro sprejet zakon, nasprotniki zbirajo podpise za referendum, saj pravijo, da gre za politično policijo. Prejšnji zakon, ki se zdaj spreminja, osebno vaš, saj ste ga podpisali – za kaj gre pri tej zgodbi?
Predlagatelji te novele zakona, o kateri bo, upam, tudi izveden naknadni zakonodajni referendum, pravijo, da s tem odpravljajo protiustavnost, kar je veliko zavajanje, kajti protiustavnost je bila odpravljena že z novelo leta 2024 in takrat smo tudi uzakonili zelo učinkovito sodno varstvo za vse, ki bi utegnili biti s parlamentarno preiskavo prizadeti. In sicer ni bilo mogoče ustanoviti preiskovalne komisije, če bi ustavno sodišče, seveda na predlog določenih predlagateljev, ugotovilo, da je namen parlamentarne preiskave nezakonit.
Te varovalke se zdaj umikajo, kar pomeni, da ima nova oblast verjetno že targetirane žrtve, ki jih želi politično preiskovati. In zdaj to pomeni, da bo lahko preiskovala kogar koli, neomejeno, s posebnimi pooblastili. In tisti, ki se bo počutil prizadetega v svojih človekovih pravicah, bo morda lahko vložil tožbo na upravno sodišče šele, ko bo parlamentarna preiskava končana. Vemo pa, koliko je bilo parlamentarnih preiskav končanih. Pa še to naj omenim, da je ta določba o vložitvi tožbe na upravno sodišče seveda evidentno neustavna, ker skrajšuje rok in pa veže rok na končanje parlamentarne preiskave.
Še stavek o Black Cubu. Svoboda je takoj po volitvah rekla, da želijo na preiskovalni komisiji ugotavljati politično odgovornost glede tujega vplivanja na volitve, medtem ko bi SDS in partnerji, sedanja koalicija, preiskovali Sovo in policijo oz. odtekanje informacij v tej aferi. Kakšna je možnost glede na pretekle mandate – dve preiskovalni, nobena združena?
Preiskovalni komisiji sta lahko dve, vendar ne smeta hkrati potekati o isti stvari. Oziroma tudi po tem, ko je ena preiskovalna komisija že končala delo, se ne bi smela nova ustanavljati glede iste stvari. To je pač pravilo, ki je v pravu zelo splošno, prav je, da ga imamo, v bistvu daje pravno zaščito in pravno varnost. Da gre za dve isti preiskovalni komisiji, govorimo takrat, kadar imamo istega preiskovanca, istovetnost namena oz. predmeta preiskave in pa isto vsebino oz. da ta temelji na istih dejstvih.
Glede odnosa do Izraela je pri tej vladi glede na prejšnjo videti precejšen obrat. V času priznanja Palestine ste bili oblegani od medijev iz tistega dela sveta. Kako vidite ta preskok?
Mene ni prav nič presenečal preobrat v zunanji politiki. Kar pa me je presenetilo, je bilo glasovanje nekaterih poslancev zdajšnje opozicije glede primernosti kandidata za zunanjega ministra. Kajti biti vzdržan pri zadevi, ko kandidat za zunanjega ministra pravi, da bomo vzpostavili odnose z državo, katere predsednik je morebitni, domnevni vojni zločinec, je izjemno izjemno skrb vzbujajoče, ta nenačelnost me zelo moti.
Govorite o glasovanju poslancev Svobode na odboru za zunanje in evropske zadeve, na katerem je bil na glasovanju glede primernosti kandidata za zunanjega ministra vzdržan tudi prejšnji predsednik vlade Robert Golob?
Absolutno. Če imamo mi zunanjo politiko, ki se drži okvirov mednarodnega prava, je prav, da smo pri tem tudi konsistentni. Zato me je zelo žalostilo, res izjemno me je razžalostilo dejstvo, da se naša država ni priključila tožbi Južne Afrike pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Ni se priključila v zadevi, ki se tiče človečnosti, ki se tiče genocida. A veste, plapolanje palestinskih zastav in izrekanje besede genocid trpečemu prebivalstvu v Gazi prav veliko ne bo pomagalo. Lahko pa veliko prispeva konkretno ukrepanje pred Meddržavnim sodiščem, ki je bilo ustanovljeno ravno za namen, da se države kršiteljice mednarodnega prava pozove k odgovornosti in se sprejmejo tudi ustrezne sankcije od mednarodne skupnosti…
Read the full article at RTV Slovenija (MMC) →