Marcel Štefančič jr. MLADINA, št. 23 , 12. 6. 2026
Steven Spielberg skozi ves film Dan razkritja (2026) gradi oder, na katerem se bo razkrila velika skrivnost.
Spielbergov Dan razkritja (Disclosure Day) se začne in medias res – sredi divje, brutalne borbe, v ringu, kjer pokajo full-contact pesti. Bam! Bam! Ja, ta film bodo vrteli najprej v kinu, toda potem – no, zelo kmalu – ga bodo neusmiljeno pograbile pretočne platforme, zato se mora začeti bombastično, da ljudje ne bodo zbežali na druge kanale in platforme. Spielberg filma ne more več začeti mistično, skrivnostno, nedorečeno, izmuzljivo, kot je recimo pred skoraj petdesetimi leti začel Bližnja srečanja tretje vrste (Close Encounters of the Third Kind, 1977), temveč se mora prilagoditi. Pa je Spielberg.
Časi so se spremenili. Netfliksizirali.
Margaret Fairchild (Emily Blunt), televizijska vremenarka iz Kansas Cityja, začne nenadoma omedlevati in govoriti v jezikih (rusko, korejsko), ki ju ne pozna. Nekaj se dogaja, a ne ve, kaj. »Ne boš mi verjela,« dahne dr. Daniel Kellner (Josh O’Connor), ekspert za kibernetsko varnost, žvižgač, ki ve strašno, blazno resnico, tektonsko skrivnost – in ki se prilepi nanjo. Ne poznata se. Prvič se vidita. A združi ju to, da preveč vesta – in da preveč čutita. Agenti Wardexa, podizvajalca obrambnega ministrstva, potem delajo vse, da bi ju prijeli, ustavili in paralizirali – da bi torej preprečili »dan razkritja«, trenutek, ko bi bilo svetu razkrito to, kar vlada že desetletja panično prikriva in taji. A ta trenutek se neizbežno približuje – ves film namreč pod taktirko enigmatičnega režiserja (Colman Domingo), velikega auteurja, ki se zaveda njunih »igralskih« darov, gradijo oder, na katerem se bo, tako kot pod Hudičevim stolpom na koncu Bližnjih srečanj tretje vrste, razkrila velika, čudežna skrivnost. Čudež potrebuje oder.
Toda Spielberga niti toliko ne zanima samo razkritje, da Nezemljani res obstajajo ( jeleni kljub temu strmijo), ampak ga bolj zanima to, kakšen učinek bi ta »rdeča tabletka« imela – kako bi se na razkritje odzvalo človeštvo. Bi se svet ustavil? Bi to vse spremenilo? Bi zavladala kaos in panika? Bi ljudje nehali verjeti v Boga? Bi lahko mislili in hendlali oboje, Boga in Nezemljane? Lahko sploh obstaja oboje, Bog in Nezemljani? Kaj, če se izključujejo: ali Bog ali Nezemljani?
Spielberga zanima, kako bi se na razkritje odzvalo človeštvo. Bi se svet ustavil? Bi to vse spremenilo? Bi zavladala kaos in panika? Bi lahko mislili in hendlali oboje, Boga in Nezemljane?
Dodajte žitne kroge, nekaj svaril (»Ne boj se, česar ne veš«, »Evolucija nas vodi v izumrtje«), kak truizem (»Zakaj bi Bog ustvaril tako prostrano vesolje, če bi obstajali le ljudje«), pregone, novo genezo (nova Adam in Eva), poskus privatizacije Nezemljanov in konspirologije, prikrivanje zlorabe Nezemljanov ter reference na Kubrickovo Odisejo v vesolju (A Space Odyssey, 1968) in Bližnja srečanja tretje vrste (Spielbergovo Odisejo v vesolju), pa dobite film, v katerem se vprašanje, ali Nezemljani res obstajajo, prevede v vprašanje, ali – v dobi poplave filmskih kanalov in pretočnih platform, telefonskih ogledov filmov, filmov na zahtevo, netfliksizacije, algoritmizacije, »vsebin« – še obstajajo filmski čudeži.
Doba razkritja
Lani novembra je na Amazonovo platformo priletel dokumentarec Doba razkritja (The Age of Disclosure), v katerem številni ameriški upokojeni vojaški oficirji – predvsem piloti – »razkrivajo« svoja bližnja srečanja z neznanimi letečimi predmeti. Ne, ne, to niso bili le baloni, sateliti, potniška letala, optične distorzije, oblaki, zvezde, droni, sovjetska letala ali bliski objektiva, ampak nekaj, kar je bilo večje od tega, nekaj, kar je lahko onesposobilo raketo ali raketni sistem, pripovedujejo. Govorijo tudi številni politiki (senatorji, kongresniki, celo ameriški zunanji minister in svetovalec za nacionalno varnost Marco Rubio), aktualni in upokojeni, nekdanji šefi raznoraznih tajnih in obveščevalnih služb, nekdanji uradniki obrambnega ministrstva, ki so sodelovali pri skrivnih vladnih projektih, znanstveniki, za katere ni še nihče slišal, in parapsihologi, ki vedo, kako energijo pridobivati iz praznega prostora – nihče ne pove nič novega, substancialnega, zares senzacionalnega ali usodnega, nihče ne pride z dokazom, da nezemeljski neznani leteči predmeti res obstajajo in da obstaja komunikacija med ameriško vlado in Nezemljani. Toda v dokuju, ki je postal megahit, govori toliko oseb (res je gneča), da se ustvarja vtis, da je »nekaj na tem«, da torej obstajajo nezemeljski neznani leteči predmeti, Nezemljani ter komunikacija med ameriško vlado in Nezemljani. Jasno, zaradi te kakofonije uradnikov in ufologov, ki zabriše mejo med fakti in fikcijo, se ustvarja tudi vtis, da vlada vse to taji in prikriva. In ker vlada to taji in zanika, pomeni, da vse to zares obstaja.
Med sodelujočimi so tudi številni privrženci gibanja za razkritje (disclosure movement), ki že leta organizirano zagotavljajo in »dokazujejo«, da Nezemljani res…
Read the full article at Mladina →