Launch of new Slovenian satellite moved

Znanost in tehnologija

Izstrelitev bo potekala z Andøye na Norveškem

15. junij 2026 ob 19.09

• Zadnji poseg: 15. junij 2026 ob 21.12 •

Andøya - MMC RTV SLO, STA

Nemško podjetje Isar Aerospace je prekinilo poskus izstrelitve rakete Spectrum, na krovu katere je tudi nov slovenski satelit Trisat-S, ki so ga izdelali v Mariboru.

Izstrelišče je na Norveškem. Foto: Isar Aerospace

Izstrelitev bo potekala z Andøye na Norveškem, izstrelitveno okno se bo odprlo ob 22. uri, prenos v živo je predviden ob 21. uri.

Oglas

Prejšnja dva poskusa sta bila odpovedana. Marca jo je zagodel čoln, ki je zašel v prepovedano območje, januarja pa so imeli težave z ventili.

Posnetek ponesrečene izstrelitve.

Spectrum je nemška raketa. Izdeluje jo zagonsko podjetje Isar Aerospace s sedežem v bližini Münchna. Prvi poskus izstrelitve marca lani se je končal z eksplozijo (pripetek z YouTuba), saj je zaradi napake na ventilu, ki se je nenadoma odprl , odpovedal sistem za vzdrževanje smeri, zato je raketa padla v morje.

To ni nič nenavadnega, saj rakete na prvih poletih pogosto odpovejo, tudi če jih razvijejo uveljavljena podjetja, kaj šele novinci, kot je Isar Aerospace. Tudi zato bo tokratna (druga) izstrelitev napeta. Je Nemcem uspelo odpraviti vzrok(e) odpovedi in povečati zanesljivost? Še posebej zanimivo bo zato, ker se na krovu, med skupno šestimi sateliti, skriva tudi slovenski satelit.

Trisat-S je t. i. cubesat, sestavljen iz treh standardiziranih kock. Podjetje je še pred kratkim z njim želelo preizkusiti module za varno, torej šifrirano komunikacijo, sredi priprav pa ga je preusmerilo k drugim ciljem, kar priča o agilnosti malih podjetij. Foto: Univerza v Mariboru

To je satelit Trisat-S . Razvila ga je Univerza v Mariboru v sodelovanju s slovenskim vesoljskim podjetjem Skylabs . Izstreljen bo v nizkozemeljsko tirnico, zasnovan pa je za reševanje tehničnih izzivov raziskovanja globokega vesolja.

Opremljen je s šestimi miniaturnimi kamerami, širokopasovno komunikacijo in konceptom energijske hibernacije na osnovi primarnih baterij, rešitvijo, ki je ključna za misije, na katerih je pridobivanje sončne energije omejeno ali onemogočeno.

Z mislimi na Enkelad

Kot je pred časom pojasnil Iztok Kramberger , ki predstavlja tako Univerzo v Mariboru kot Skylabs: " Trisat-S bo tehnološka demonstracija primarnih baterij v sistemu nanosond. Predstavljajte si, da na Jupitrovi luni Evropa zaznajo gejzir in s tem vodo. Kjer je voda, je zanimivo, ker je voda povezana z živimi bitji. Recimo, da bi si Evropa to v prihodnje rada ogledala in tja poslala večjo misijo, na kateri bi bil pristajalni modul, ki bi na tej luni tudi pristal. In če ste se potrudili, da ste 15, 20 let nekam potovali, je smiselno, da najprej raziščete teren, kjer bi radi pristali."

"Trisat-S je demonstracija male sonde, ki jo velik satelit, ko pride do te lune, odda, da z njo razišče teren. Takšna sonda mora biti sposobna komunicirati s svojo 'mamo' in imeti mora miniaturne kamere s 360-stopinjskim pogledom, pa primarne baterije. In zakaj primarne baterije? Ker ko se tako zelo oddaljimo od Sonca, teh famoznih 1500 vatov na kvadratni meter postane neprimerno manj in pomeni, da ko pridete na cilj, ste morali energijo prinesti s seboj. Trisat-S je torej nanosonda, namenjena globokim misijam, element, ki ga izvržete proti neznanemu objektu, ga obkrožite in fotografirate, ko pade na objekt, še naprej deluje kot semafor." Več podrobnosti o satelitu je na povezavi desno.

Kot nalašč je Evropska vesoljska agencija pred kratkim naznanila razvoj prav takšne, ambiciozne misije na Saturnovo luno Enkelad ( L4 ). Če se bo Skylabsu uspelo priključiti, bo to izjemno velik dosežek za Slovenijo.

Enkelad je prekrit z ledenim oklepom, pod katerim se skriva vroč ocean. Foto: NASA/JPL/Space Science Institute

A podjetje se je že brez tega izkazalo, v vesolje je poslalo že dva podobna satelita Trisat, poleg tega je na lanski, decembrski izstrelitvi Falcona 9 v vesolje potovalo več kot sto njihovih izdelkov.

Izstrelitev satelita so omogočile dejavnosti ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport – Slovenske vesoljske pisarne v okviru članstva Slovenije v Evropski vesoljski agenciji, so ob tem sporočili z ministrstva.

A pot v vesolje je vse prej kot zagotovljena, saj je povsem odvisna od rakete.

Spectrum je 28 metrov visoka in dva metra široka raketa. Ima dve stopnji, obe ženejo propanski motorji Aquila . Na prvi stopnji jih je devet, na drugi en motor, ki se lahko večkrat prižge in ugasne, kar omogoča dostavo mnogo satelitov v različne tirnice. Po navedbah proizvajalca lahko v nizkozemeljsko tirnico dostavi eno tono tovora, v soncesinhrono pa 700 kilogramov. Podjetje je napovedalo nizko ceno 10.000 evrov na kilogram tovora in proizvodnjo najmanj 30 raket na leto. V izdelavi jih je že naslednjih pet.

V iskanju evropskega SpaceXa

Isar Aerospace se je pred kratkim uvrstil v nabor podjetij, ki jih podpira Evropska vesoljska agencija. Ta si po zgledu Nase želi vzgojiti "evropski SpaceX". Poleg družb…