Does globalization have a home?

Petintrideset let po osamosvojitvi Slovenije premišljujemo o poti, ki smo jo prehodili. Hitro nas premamijo številke, ki nam služijo kot gradniki komunikacije in miljniki na tej poti. Gospodarska rast, izvoz, BDP, obseg trgovinske menjave, položaj v evropskih in svetovnih gospodarskih tokovih … Vse to so nedvomno pomembni kazalniki, toda obstajajo vprašanja, ki se številkam vedno nekoliko izmuznejo, ko jih te lovijo za rep. Vprašanja, ki ne zadevajo toliko države kot človeka.

Kaj človeku pomeni dom? Kaj človek izgubi, ko izgubi svoj dom? In kaj se zgodi z družbo, ki je vse bolj vpeta v globalne tokove blaga, kapitala in informacij, medtem ko njeni ljudje potrebujejo vse več časa, da odgovorijo na preprosto vprašanje: kam zares pripadam?

Ko izgovorimo besedo »dom«, nas večina najprej pomisli na hišo, stanovanje ali kraj bivanja. Toda že bežen pogled v evropsko antropološko, sociološko in psihološko literaturo zadnjih desetletij pokaže, da je takšno razumevanje preplitko. Britanska sociologinja Shelley Mallett je ob svojih raziskavah ugotovila, da ljudje dom veliko pogosteje povezujejo z identiteto, pripadnostjo, odnosi, spominom in varnostjo, ne pa toliko s samo stavbo. Dom za človeka enostavno ni le predmet. Dom je izkušnja, ki tke življenje.

Pravzaprav je dom eden izmed redkih prostorov, kjer človek ne potrebuje pojasnjevati, kdo je. V svetu nastopamo v različnih vlogah. Smo zaposleni, stranke, potrošniki, uporabniki, davčni zavezanci, vplivneži. Nenehno d...