Iskanje
Edward C. Malesic je ordinarij škofije z največjim številom ameriških Slovencev. Z njim smo se pogovarjali o belokranjskih koreninah, škofiji, poklicih, izzivih in uspehih Cerkve, sekularizmu in oznanjevanju v razkristjanjeni družbi.
Škof Malesic je konec maja Slovenijo obiskal prvič. Uradni razlogi za obisk Slovenije in Slovaške so povezani z ameriško nabirko za pomoč Cerkvi v postkomunističnih državah, osebni pa z obiskom krajev svojih prednikov v Beli krajini, kjer se je srečal s sorodniki, obiskal pa je tudi Brezje, mariborsko nadškofijo in Zavod A. M. Slomška ter se srečal z našimi škofi in bogoslovci, v sodelovanju z njimi je nastal ta pogovor za Družino.
*o tem, kako doživlja svoj prvi obisk v Sloveniji*
»Tu sem iz dveh razlogov. Prvi je, da spoznam svoje korenine. Moj pradedek po očetu, Anton, je iz vasi Radoviči, prababica Ana pa iz vasi Gradac v Beli krajini. V ZDA sta prišla okoli leta 1890 in se nastanila v Steeltonu v Pensilvaniji, kjer se je rodil moj dedek Anton. Drugi razlog za moj obisk pa je, da sem prinesel dar rajne Sofije Kosem, sestre duhovnika Franka, ki je tukaj z menoj. Bila je medicinska sestra, samska, varčna in zelo ponosna na svoje slovenske korenine. V oporoki je večino svojega premoženja zapustila škofiji Cleveland in lep del namenila tudi za slovenske bogoslovce in obnovo bogoslovnega semenišča v Ljubljani.«
Leta 1981 je opustil študij biologije in vstopil v bogoslovno semenišče.
*o tem, kako slovenske korenine vplivale na njegovo življenje in identiteto*
»Svoje slovensko poreklo sem izrazil tudi v škofovskem grbu, kjer je poleg škofijskih simbolov, krone sv. Edvarda, mojega zavetnika, in irskih deteljic (zaradi stolnice sv. Patrika v Harrisburgu, kjer sem bil posvečen) tudi slovenska lipa.«
*o škofiji, njenih izzivih in veseljih*
»Imamo 650.000 katoličanov v 182 župnijah, tretjina je v soupravi. Škofija upravlja enega največjih šolskih sistemov v državi: imamo 110 šol s 40.000 učenci in dijaki, večinoma osnovne šole in 20 srednjih. Imam pomožnega in upokojenega škofa, okoli 400 duhovnikov, 45 bogoslovcev, pred kratkim sem sprejel 13 novih in posvetil 6 novomašnikov. Imamo še 200 stalnih diakonov, ki jih redno usposabljamo. Rad bi izpostavil laične sodelavce (lay ministers), ki so usposobljeni in jim je zaupano ne samo vodenje verouka, ampak marsikje tudi vsa pastoralna skrb v krajih, kjer ni župnikov.«
Leta 2020 je postal 12. ordinarij škofije Cleveland. FOTO: Arhiv Danijela Petrica
*o izzivih Cerkev v ZDA in stanju duhovnih poklicev*
»Veste, naša Cerkev je kakor velika družina. V vsaki družini bo kdaj prišlo do razdeljenosti, prepira ali nesoglasij. Eden izmed izzivov je odhajanje mladih iz Cerkve, statistično gledano jih odide več, kot jih pride, čeprav mnogi prihajajo. Toda tistih, ki po statistiki zapuščajo Cerkev, jaz v cerkvi itak nikoli nisem videl. To so tisti, ki v vprašalniku odkljukajo versko pripadnost »katoličan«, ker imajo potrdilo o krstu in prvem obhajilu. Drugi izziv časa v Ameriki, pa tudi širše, je toksična kultura sekularizma, ki je duhovna bolezen. Ljudje, ki so odrasli brez vere, jo čutijo v duši. Zato smo verniki postavljeni pred izziv, kako loviti te duše.«
*o tem, kako je prišel do osebne vere*
»Kot otrok sem s starši hodil v cerkev, tudi k slovenski maši, naučil sem se celo nekaj besedil slovenskih mašnih pesmi, čeprav jezika nisem poznal. Toda kot najstnik nisem več hotel ostati katoličan, gledati sem začel drugam. Nisem se strinjal z vsem, kar je Cerkev učila, kajti njenega nauka nisem dobro poznal. Na fakulteti sem zapadel v osamljenost, depresijo, anksioznost, negotovost glede prihodnosti. Takrat mi je nekdo podaril evangelij. Saj sem ga že kdaj prej imel v rokah, toda v stiski sem ga začel brati drugače. Takrat se je Jezus dotaknil mojega srca, obiskal me je, zdel se mi je tako navzoč, resničen, živ.«
Celoten pogovor z Edwardom C. Malesicem je objavljen v 24. številki tednika Družine.
Prišlo je do napake pri nalaganju naslednjega članka.
KONTAKTI
LOKACIJA
Družina d. o. o.
Krekov trg 1
1001 Ljubljana
Read the full article at Družina →
Slovenia