Na srečanju Zdravje – skupna vrednota slovenskega naroda so domači in v tujini delujoči slovenski zdravniki razpravljali o izzivih slovenskega zdravstvenega sistema ter možnostih njegove prenove. Med govorci je bila kardiologinja Metka Zorc, ki je opozorila, da je slovensko zdravstvo na razpotju in da nujno potrebuje spremembe – rezultat zadnjih štirih let je prvo mesto na lestvici držav z najdaljšimi čakalnimi dobami. Udeleženci so poudarili pomen sodelovanja slovenskih strokovnjakov iz domovine in tujine ter iskali rešitve za bolj učinkovit in bolnikom prijazen zdravstveni sistem.
Na pobudo Svetovnega slovenskega kongresa je v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije potekalo srečanje z naslovom Zdravje – skupna vrednota slovenskega naroda. Domači in v tujini delujoči slovenski zdravniki ter drugi strokovnjaki so razpravljali o izzivih slovenskega zdravstvenega sistema in možnostih njegovih izboljšav. Organizatorji so ob tem poudarili, da slovensko zdravstvo vse težje zagotavlja dostopno in učinkovito zdravstveno oskrbo, zato želijo s povezovanjem slovenskih strokovnjakov iz domovine in tujine prispevati k iskanju rešitev ter prenosu dobrih praks iz držav z uspešnejšimi zdravstvenimi sistemi.
Povezave med Slovenijo in tujino
Na dogodku so med drugim sodelovali predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič , predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović , kardiologinja in direktorica Kardiološke ordinacije Medicor Metka Zorc , srčni kirurg iz Avstrije Matija Jurij Kališnik , oftalmolog in kirurg iz Švice Matej Beltram , pravnica Katja Triller in nekdanji diplomat Ernest Petrič .
Organizatorji so poudarili, da želijo s tovrstnimi srečanji oblikovati predloge za učinkovitejši in bolnikom prijaznejši zdravstveni sistem ter okrepiti sodelovanje med slovenskimi strokovnjaki doma in po svetu.
»Če bi vam bilo vseeno, ne bi bili danes tukaj in ne v takem številu. Vaša navzočnost kaže, da vam ni vseeno, kakšna bo skrb za naše zdravje v Sloveniji,« je dejal predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič . Spomnil je, da je Svetovni slovenski kongres nastal pred 35 leti, v času osamosvajanja Slovenije – z željo povezovati Slovence po svetu ter skupaj ustvarjati pogoje za kakovostno življenje v domovini.
Ob tem je poudaril pomen polmilijonske slovenske diaspore, ki je pomembno prispevala k mednarodnemu priznanju Slovenije. Po njegovih besedah si v kongresu prizadevajo za več kroženja znanja, več stikov in novih sodelovanj med slovenskimi strokovnjaki, ki delajo in študirajo v tujini. »Naši strokovnjaki po svetu so naš velik zaklad, tako na znanstvenem, gospodarskem in diplomatskem področju kot tudi pri zagotavljanju učinkovitejšega javnega in zasebnega zdravstva,« je dejal.
Dodal je, da si že vrsto let prizadevajo, da bi se čim več rojakov vrnilo v Slovenijo ter s svojim znanjem in izkušnjami prispevalo k izboljšavam na gospodarskem, znanstvenem, političnem in zdravstvenem področju.
Pot v izboljšave
Namen srečanja je po besedah Pleskoviča predstaviti možnosti, ki jih ima Slovenija danes, ter odgovoriti na vprašanje, kaj bi lahko s skupnim sodelovanjem dosegli za izboljšanje zdravstvenega sistema po vzoru najuspešnejših držav v Evropi in svetu. Poleg tega tudi, da udeleženci predstavijo različne poglede na trenutno stanje v slovenskem zdravstvu, ga primerjajo s sistemi v tujini ter podajo smernice za izboljšave.
Pleskovič je ob tem spomnil tudi na predloge, ki so jih oblikovali že na 13. konferenci slovenskih zdravnikov iz domovine in sveta. »Treba jih je ponavljati, da bodo končno slišani pri pristojnih organih izvršne in zakonodajne oblasti,« je poudaril.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je poudarila, da je medicina univerzalna stroka. »Medicina je ena sama. Vsi zdravniki po svetu sledimo istim znanstvenim dognanjem, prav tako so univerzalna moralna in etična načela v odnosu do dela in bolnikov,« je dejala. Ob tem je opozorila, da zdravnik za kakovostno opravljanje svojega poklica potrebuje obsežno znanje, usposobljenost, veščine, izkušnje ter ustrezno moralno in etično držo - vse to pa lahko uresničuje le v sistemu, ki mu njegovo delo omogoča in ga pri tem podpira.
Sistemske spremembe v zdravstvu so nujne
Po besedah Beovićeve slovenski zdravstveni sistem ne sledi dovolj hitro spremembam, čeprav v mednarodnem merilu še vedno dosega dobre rezultate. Medicinska stroka se zaveda, da so sistemske spremembe nujne, slediti morajo tako razvoju medicinske stroke kot med drugim tudi potrebam ljudi in demografskim spremembam. Po njeni oceni je naš zdravstveni sistem deloma zaostal iz zgodovinskih razlogov, veliko manj razumljivo pa se ji zdi, da ponekod zaostaja tudi zaradi ideoloških razlogov oz. predsodkov nekaterih ljudi. »Medicina je v osnovi naravoslovna znanost,« je opozorila in dodala, da za ideologijo v njej ne bi smelo biti prostora.
Predsednica zbornice je posebej izpostavila pomen slovenskih zdravnikov, ki delujejo v tujini. Po njenem mnenju pred…
Read the full article at Domovina →
Slovenia