Ljubljana, 18. junija 2026 - Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti IMD 2026 zasedla 49. mesto. Čeprav se je v primerjavi z lanskim letom uvrstila tri mesta nižje, ostaja njen konkurenčni položaj v širšem evropskem kontekstu razmeroma stabilen, saj je svojo uvrstitev poslabšala tudi večina držav EU. Slovenija se še naprej uvršča med najboljše na področjih mednarodne trgovine, infrastrukture, varnosti, nizke dohodkovne neenakosti ter kakovosti človeškega kapitala, kar ostaja
pomembna osnova za prihodnjo rast. Rezultati hkrati kažejo, da bodo za dolgoročno krepitev konkurenčnosti ključni ukrepi na področju povečanja produktivnosti, institucionalne učinkovitosti, inovacijskega okolja ter privabljanja in razvoja talentov.
Raziskava IMD meri sposobnost držav, da ustvarjajo in ohranjajo okolje, ki spodbuja konkurenčnost podjetij ter dolgoročno blaginjo prebivalcev. Temelji na 262 kazalnikih, ki združujejo statistične podatke in ocene menedžerjev iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij ter konkurenčnost ocenjuje skozi štiri ključne sklope: gospodarsko uspešnost, vladno učinkovitost, poslovno učinkovitost in infrastrukturo. Skupna uvrstitev na lestvici predvsem kaže relativni konkurenčni položaj države v
primerjavi z drugimi državami skozi daljše časovno obdobje. Slovenija pri tem ostaja v skupini držav srednje visoke konkurenčnosti z jasno izraženimi posameznimi področji odličnosti. Na rezultate lahko vplivajo tudi različni ciklični dejavniki, med njimi časovna dinamika anketiranja menedžerjev.
Kot je uvodoma poudarila Irena Meterc, vodja sektorja za spodbujanje podjetništva na SPIRIT Slovenija, je razumevanje konkurenčnega položaja države v času zaostrene mednarodne konkurence za investicije, talente in razvojne projekte ključnega pomena. »Konkurenčnost države ni samoumevna. Je rezultat odločitev, ki jih sprejemamo danes, in sposobnosti, da se na ugotovitve takšnih raziskav pravočasno odzovemo.« Zato SPIRIT Slovenija že vrsto let podpira raziskavo konkurenčnosti po metodologiji
švicarskega inštituta IMD ter WEF in ugotovitve uporablja pri promociji slovenskega gospodarstva v tujini, v dialogu z investitorji ter pri oblikovanju ukrepov za internacionalizacijo in privabljanje naložb. »Tovrstne analize niso pomembne zgolj zaradi razvrstitev, temveč predvsem zato, ker razkrivajo dejavnike, ki vplivajo na dolgoročno konkurenčnost in razvoj gospodarstva,« je izpostavila.
Konkurenčnost vse bolj temelji na učinkovitih institucijah
Rezultati letošnje raziskave IMD kažejo, da konkurenčnost držav vse bolj temelji na močnih institucijah, učinkovitem upravljanju države ter sposobnosti prilagajanja negotovemu mednarodnemu okolju. Med najbolj konkurenčnimi državami sveta letos ostajajo Singapur, Hongkong in Švica. Te države se hkrati stabilno uvrščajo tudi med najuspešnejše na področju vladne učinkovitosti, kar potrjuje ključno vlogo institucionalne kredibilnosti, prilagodljivosti in odpornosti. Med prvimi desetimi državami so
tudi štiri članice EU.
Slovenija na 49. mestu med 70 državami
Slovenija je na lestvici konkurenčnosti IMD 2026 zasedla 49. mesto. Podobno kot večina držav EU je svojo uvrstitev poslabšala, in sicer za 3 mesta. Poslabšanje uvrstitve odraža predvsem slabše ocene na področjih vladne učinkovitosti in gospodarske uspešnosti. Po posameznih področjih se Slovenija uvršča na 42. mesto pri gospodarski uspešnosti, 55. mesto pri vladni učinkovitosti, 56. mesto pri poslovni učinkovitosti ter 38. mesto pri infrastrukturi, kjer beleži izboljšanje in ostaja eno močnejših
področij slovenskega konkurenčnega profila.
Čeprav z izjemo lanskega leta, ko je ohranila 46. mesto iz leta 2024, Slovenija v obdobju 2022–2026 beleži slabšo uvrstitev na lestvici konkurenčnosti, pa letošnji rezultati potrjujejo več pomembnih konkurenčnih prednosti države, med katerimi izstopajo močna mednarodna trgovinska vpetost, visoka stopnja varnosti, nizka dohodkovna neenakost, ter razvita raziskovalna infrastruktura. Med ključnimi makroekonomskimi kazalniki Slovenija dosega tudi 11. mesto na indeksu ekonomske kompleksnosti, 20.
mesto po nizki stopnji brezposelnosti ter 29. mesto po bruto domačem proizvodu na prebivalca, kar potrjuje relativno visoko raven razvojne strukture gospodarstva.
Večina evropskih držav poslabšala uvrstitev
Letošnji rezultati kažejo, da Slovenija ni osamljen primer med državami Evropske unije. Kar 15 držav EU je svojo uvrstitev poslabšalo, pri čemer so največji padec zabeležile Litva in Romunija, opazneje pa sta nazadovali tudi Belgija in Češka, ki se sicer še vedno uvršča na 33. mesto. Pet držav članic je ohranilo lansko uvrstitev, med njimi Hrvaška na 53. mestu, sedem držav pa je svoj položaj izboljšalo. Največji napredek je dosegla Poljska, ki je pridobila 11 mest in se povzpela na 41. mesto
ter prehitela Slovenijo. Med državami, ki so se Evropski uniji pridružile leta 2004 ali pozneje, se najvišje uvršča Estonija, ki zaseda 28. mesto. Njena največja prednost je prav področje vladne učinkovitosti, k…
Read the full article at Si21 →
Slovenia