Humanity

Ljudje, ki so me najbolj obogatili in zaznamovali, in najdragocenejša odkritja so se v mojem življenju običajno pojavila v na videz povsem naključnih okoliščinah. Veliki načrti se mi kot po pravilu sfižijo. In nekaj svojih najboljših besedil sem napisal na letališčih ali vlakih. Sedeč na katastrofalno neudobni klopci letališča Pariz-Beauvais tako v te nastajajoče vrstice polagam nemalo upanja. Mimogrede, letališče je luknja najslabše sorte, vsi domačini, ki sem jim omenil, da me je agencija poslala sem, so me zgolj sočutno pogledali in pripomnili nekaj v stilu, da sem se moral nekomu očitno hudo zameriti. Če boste kdaj na tem, da izberete Beauvais, se mu na široko izognite – nekatere stvari so preprosto vredne nekaj deset evrov več.

Zadnje dni sem se v Parizu udeležil dogodka Paris Book Market, namenjenega knjižnim profesionalcem – založnikom, urednikom, agentom. Za razliko od Slovenskega knjižnega sejma, ki je namenjen bralcem, ljubiteljem knjig, ki prihajajo tja po nakupe, na teh dogodkih knjig praktično ni. Predstavljajte si dvorano, v njej petdeset, šestdeset miz, za vsako od njih dva stola. Na eni strani ta, ki prodaja, na drugi tisti, ki kupuje. Med njima pa prodajni katalogi, zadnje čase večinoma ujeti v tablico, le tu in tam kakšna vzorčna knjiga. Kupčujemo z intelektualno lastnino – pravicami, da lahko besedilo tujega avtorja ali avtorice prevedemo, izdamo in prodajamo slovenskim bralcem. Knjiga je tukaj zgolj artikel, ki ga je potrebno znati čim bolj prepričljivo prodati, kot kakšno plemensko tele ali nov model avtomobila. V domišljiji tistega, ki kupuje, pa se morajo roditi ideje, kako bo ta nakup spremenil v nekaj trajnejšega, nekaj, kar bo artikel spremenilo v poslanstvo. Če nam izpred oči izgine ta r...