»Človek ni eden, človeka sta dva, … eden špancira, drugi gara, … prvi ma puf, drug pa mošnjo zlata, … eden rodi se za čast in oblast, drug za trpljenje, ki božja je mast,« je bistroumno zapisal Ježek v pesmi Darwin nima prav. Duhovita pesem se začne v davno davnih dneh, ko sta opici našli vsaka svojo palico. Prva je v njej prepoznala špancirštok (sprehajalno palico), druga pa orodje. Danes lahko njegovo ugotovitev dopolnimo, in sicer da »Slovenija ni ena, Sloveniji sta dve«. Vladajoča in vladana, malomeščanska in podeželska, delomrzna in delovna, zajedavska in ustvarjalna, nadalje so v Sloveniji glasniki kulture smrti in zagovorniki nedotakljivosti življenja, bojeviti nasprotniki vere in kristjani, še zlasti katoliki. Ježkova pesem se konča z vprašanjem, kdaj da bo imel Darwin prav. Še zelo dolgo ne. Pa poglejmo zakaj. Ker so vladajoči naduti in se sami sebi zdijo nenadomestljivi.
Teta Miki Miške na ljubljanskem magistratu
Novost in izvirnost v slovenski zunanji politiki. Župan Janković je na magistratu sprejel v avdienco novo iransko veleposlanico v Sloveniji Marzieh Afkham. Predaja poverilnih pisem predsednici republike je bila pred tem v medijskem mraku, nasprotno pa srečanje z Jankovićem v soju žarometov. »Nek se zna ko kosi ko vodo nosi.« Ker polovica Ljubljančanov še ne govori srbsko, je prav, da pregovor povemo po slovensko: Naj se ve, kdo kosí in kdo nósi vodo.
Veleposlanica ima dolgoletne in bogate izkušnje v politiki in diplomaciji. Kariero je začela še v Homeinijevem času, v detinskih letih islamske republike. Nedavno tega sem zapisal, da Slovenija ni popek sveta. Res je, ni popek, ampak mehek trebuh Evropske unije. Neverjetno se zdi, da so tako izkušeno diplomatko poslali v na videz nepomembno evropsko državo. Vse tako kaže, da smo za Iran pomembni, ker smo vrata v EU, na katerih dežura zaskrbljena hostesa Tanja Fajon. Iranu smo zanesljiv partner pri izigravanjih mednarodnih zavez in kršenju embarga. Z veliko verjetnostjo lahko ugibamo, da je nova veleposlanica ena od tet iz ozadja Miki Miške oziroma Iraja Farrokhzadeha . Tiste Miki Miške, ki je v Novi ljubljanski banki prala denar.
Na uradni fotografiji je Iranka brez (za njihovo kulturo obveznega) moškega spremstva. Zaskrbljujoče je dejstvo, da osebje veleposlaništva ni preverilo vseh varnostnih tveganj obiska kljub šestdesetim letom veleposlanice. Zoki dela, uporablja pa tudi špancirštok.
Golob in pes si dajeta petko
Mnogo psov, tako imenovanih hišnih ljubljenčkov je v zlatih kletkah. Ja kaj pa je tesno stanovanje v stolpnici za psa drugega kot kletka, čeprav se sme valjati po posteljah in kavčih in ga lastnik z dvigalom pelje za prvi vogal, kjer počepne ali dvigne nogo? To je mučenje živali, pasje življenje v slabšalnem pomenu besedne zveze. Mnogo hujše je od življenja na dolgi verigi, na kateri je do plesa Svobode pes lahko obvladoval kmečko dvorišče.
Predsednik vlade Robert Golob je od navdušenja nad aktivizmom svojih poslancev »dal petko« psu, s katerim se valjata po kavču. Infantilno, morda za koga srčkano! Nekoč smo rekli, da psi lajajo, karavana gre dalje. V diktaturi Svobode pa psi dajejo petke, karavana gre dalje. Kam? V gospodarski in finančni polom, v demografsko katastrofo, v samoizločitev iz kroga evropskih demokratičnih držav, v zrežirane predvolilne ravse s sosednjimi državami. Preočitno je, da je Golob našel in uporablja špancirštok.
Policija in milica
Vrabci na strehi čivkajo, da se predsednica republike in predsednik vlade težko prenašata. Končno sta se vendarle o nečem sporazumela. Tudi Nataša PM ne zaupa več policiji in jo bo odslej varovala milica, ki si jo je umislil Golob sprva samo zase. Ja kaj pa ji je preostalo drugega, ker se pač ne more zanesti na »ljudsko milico«, ki v maniri polpretekle zgodovine vohlja (afera Gončin – Klakočar Zupančič). Naša policija se rada pohvali z visoko profesionalnostjo. Marljivo šteje nove migrante in opravlja zanje taksi službo, lovi kurje tatove, izvzemši tiste iz priviligirane etnične skupnosti, pusti se pretepati od taistih in kasira na cestah. Pri vprašanjih mamil opravlja čedne, kdaj pa kdaj tudi nečedne posle. Pri kasiranju za prekoračitev hitrosti smo v državi dosegli nesluten napredek in razbremenitev policistov, saj v vsaki drugi vasi ali mestni ulici stoji radar oziroma županov bankomat. Nekaj problemov je še z bankomati na avtocestah. Pogodbo o nakupu merilnikov hitrosti je Dars podpisal z nekim belgijskim proizvajalcem. Namestitev in delovanje teh naprav je odloženo za nekaj mesecev. Kaj je vzrok? Menda morajo Belgijci delovanje radarjev prilagoditi posebnosti slovenskih avtocest. S standardno izvedbo aparatur se pač ne da meriti hitrosti vozil, ki so v dveh ali treh kolonah parkirana na vozišču.
Riba smrdi pri glavi. Če kdo, potem bi to moral vedeti Boštjan Poklukar, nekoč kuhar JNA v vojaškem hotelu na Bledu, danes arogantni minister za notranje zadeve, ki ubogljivo kuha po receptih RoberTina. Nekdanji direktor policije Senad Jusića, ki sploh ni izpolnjeval pogoj…
Read the full article at Časnik →
Slovenia