V središču / Županova predvolilna panika
Ljubljanski župan Zoran Janković je ravnal preračunljivo, posledice neposrečenega poskusa omejevanja neposredne demokracije v glavnem mestu pa utegne »žeti« na volitvah
Peter Petrovčič MLADINA, št. 23 , 12. 6. 2026
Župan Zoran Janković na zboru krajanov Štepanjskega naselja o problematiki parkiranja v soseskah © Borut Krajnc
Ljubljančanke in Ljubljančani bodo šli 12. julija na lokalni, samo ljubljanski referendum. Po zelo dolgem času bodo na referendumu odločali o lokalni tematiki, ki se tiče zgolj prestolnice oziroma največje mestne občine. Gre za referendum o odloku o urejanju prometa, točneje, o plačljivem parkiranju v stanovanjskih soseskah. Župan Zoran Janković, ki jeseni odhaja na volitve po nov mandat na čelu občine, je v sodelovanju s svojo večino v mestnem svetu najprej napovedal umik odloka, ga potem umaknil prepozno, hkrati pa še razpisal referendum. Ljubljančani bodo tako odločali o odloku, ki ne velja več – zmeda bi težko bila večja. A vsa ta ravnanja mestnih oblasti nimajo zgolj političnih posledic v obliki (ne)podpore na prihajajočih volitvah, ampak tudi pravne. Kakšne?
Peter Petrovčič MLADINA, št. 23 , 12. 6. 2026
Župan Zoran Janković na zboru krajanov Štepanjskega naselja o problematiki parkiranja v soseskah © Borut Krajnc
Ljubljančanke in Ljubljančani bodo šli 12. julija na lokalni, samo ljubljanski referendum. Po zelo dolgem času bodo na referendumu odločali o lokalni tematiki, ki se tiče zgolj prestolnice oziroma največje mestne občine. Gre za referendum o odloku o urejanju prometa, točneje, o plačljivem parkiranju v stanovanjskih soseskah. Župan Zoran Janković, ki jeseni odhaja na volitve po nov mandat na čelu občine, je v sodelovanju s svojo večino v mestnem svetu najprej napovedal umik odloka, ga potem umaknil prepozno, hkrati pa še razpisal referendum. Ljubljančani bodo tako odločali o odloku, ki ne velja več – zmeda bi težko bila večja. A vsa ta ravnanja mestnih oblasti nimajo zgolj političnih posledic v obliki (ne)podpore na prihajajočih volitvah, ampak tudi pravne. Kakšne?
Pravzaprav tokratni referendum na zahtevo volivcev, ki so zbrali zadostno število podpisov, razkriva nekoliko pozabljeno dejstvo, da lokalnih referendumov ni veliko, tudi pobud zanje ne, tiste, ki so, pa so praviloma neuspešne. Ljubljančani so nazadnje glasovali na lokalnih referendumih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, torej še v času prejšnje države in drugega, socialističnega politično-ekonomskega sistema. Tedaj, med letoma 1971 in 1986, so na štirih referendumih glasovali o uvedbi samoprispevkov za gradnjo šol in vrtcev, domov za starejše in nove porodnišnice ter o urejanju vodovoda in kanalizacije.
Štiri desetletja kasneje bodo prebivalci glavnega mesta znova odšli na referendum o temi lokalnega pomena – o parkiranju. In če so pred dolgimi desetletji Ljubljančani izglasovali samoprispevke za gradnjo pomembne javne infrastrukture, bodo tudi tokrat v bistvu glasovali o podobnem vprašanju – ali jim kot prebivalcem sosesk pripada tudi uporaba funkcionalnih zemljišč, recimo za parkiranje, ali pa lahko na njih občina uredi parkirna mesta in pobira parkirnino.
Ko je postalo jasno, da bo civilna iniciativa začela z zbiranjem podpisov za referendum, je Mestna občina Ljubljana naročila pravno mnenje o možnostih, da se referendumu izognejo. Mnenje so pripravili na Inštitutu za ustavno pravo, pod njega pa so se podpisali štirje pravniki s tremi starostami ustavnega prava – dr. Francem Gradom, dr. Igorjem Kaučičem in dr. Cirilom Ribičičem – na čelu.
V njem pojasnjujejo, da drugače kot v primeru državnega zbora in zakonov, kjer imamo omejitev, da državni zbor ne more izglasovati umika zakona, za katerega so bili izpolnjeni pogoji za razpis zakonodajnega referenduma, na lokalni ravni te omejitve ni. Po njihovem mnenju ne področna zakonodaja ne poslovnik mestnega sveta ne prepovedujeta takšnega umika, dokler odlok seveda ni uveljavljen. Menijo, da bi se »umik ’spornega’ odloka in posledično neizvedbo referenduma dalo razumeti kot eno izmed smotrnih in pravno dopustnih rešitev, ki upošteva interese prizadetih občanov in MOL kot celote. Obenem bi takšna rešitev lahko prispevala k varčnejši in učinkovitejši porabi javnih sredstev, saj bi se lokalna skupnost izognila materialnim stroškom in časovnim obremenitvam, povezanim z izvedbo referenduma.«
V izogib nadaljnjim podobnim zapletom so predlagali dopolnitev poslovnika, ki bi umik odloka izrecno dopuščal, pri čemer predlagajo tudi »varovalko zaradi preprečevanja morebitnih zlorab«. In sicer, da mestni svet »v določenem časovnem obdobju po umiku akta, glede katerega je bil predlagan naknadni referendum, ne sme sprejeti novega akta z enako ali bistveno podobno vsebino«. Ta varovalka bi morala biti smiselno enako učinkovita, kot je določena za primer razveljavitve občinskega akta na referendumu, po kateri »odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata«.
To pravno mnenje je…
Read the full article at Mladina →
Slovenia