Avtorja Michael Peel in Clive Cookson v poročilu o današnjem stanju in prognozah astronomskih raziskovanj nista razvila širših razmišljanj, ki se jim bomo posvetili v tej repliki. Pišeta o zlati dobi astronomskih raziskovanj, na primer s teleskopom Webb. Zlasti v kriznih časih iščemo prihodnost na različnih zemeljskih in kozmičnih krajih. Donald Trump je tako prepričan, da se je »zlata doba Amerike« začela z njegovim drugim mandatom. Biblijski odrešenik Jezus Kristus »ustvarja novo Nebo in Zemljo«. Zvezdno nebo je nemškemu filozofu Kantu predstavljalo pomemben predmet začudenja, tako kot moralni zakon v nas. Oboje je enakovredno Platonovemu Soncu, ki ga njegov svobodnjak (v 7. knjigi Države ) uzre onkraj votline s sužnji. Po analogiji se Platon (Plato) imenuje tudi evropski projekt raziskovanja eksoplanetov onkraj našega osončja.
Svobodnjak sužnjev ni prepričal, Jezus ni prepričal farizejev in morda vesoljska odprava ne bo prepričala zemljanov o boljšem svetu onkraj. Platonova pripoved o sužnjih v votlini in svobodnjaku, ki se vrne v votlino, da bi prepričal sužnje, da je sonce svobode izven votline, se konča s smrtjo svobodnjaka. Zgodba iz Platonove Države nas opozarja, da se to lahko zgodi tudi astronavtom, ki se bodo vrnili s kakega eksoplaneta ali lune s sporočilom, da obstaja boljši svet »tam zgoraj«. Zato bi bilo treba upoštevati Kantov moralni zakon (ne stori drugemu nečesa, kar ne želiš, da drugi tebi stori), ki se je izjalovil v prvem ateističnem razsvetljenstvu, da se ne bi izjalovil še v jutrišnjem razsvetljenstvu 2.0. Ni več neuresničljiv tehnični projekt poleteti daleč stran od Zemlje, še vedno pa je utopičen projekt upoštevati občečloveški moralni zakon. Kant si nevzgojenega človeka sploh ni mogel predstavljati. Zanj je bilo to bitje na ravni divjaka. In vendar človek s slabo vzgojo hitro zdrsne iz civilizirane stopnje v barbarstvo, ki je za Hannah Arendt banalnost zla.
Astronomi danes predpostavljajo, da se je veliki pok pojavil kot manifestacija življenja (galaksij, zvezd, planetov) po vsem razpoložljivem prostoru in času do skrajnih meja svetlobnih let. Robert Lanza in Bob Berman trdita, da je biocentrizem ključ do razumevanja resnične narave vesolja in da bo v prihodnosti postal prevladujoča kozmološka teorija. Madžarski integrativni teoretik Ervin László pa trdi, da vesolje prežema veliki hologram vseobsežne zavesti, ki ga imenuje s sanskrtskim izrazom akaša. To pomeni, da je vesolje med seboj živo povezano. Joseph Haith (2024) nam predstavlja program za drugo razsvetljenstvo 2.0, ki bo bolj celovito, kot je bilo zgolj razumsko razsvetljenstvo. James Lovelock , nekdanji svetovalec ameriške vesoljske agencije Nasa, definira dobo prihajajoče umetne hiperinteligence kot novacen. Ta bo nadomestila dobo prevladovanja človeka, ki jo je imenoval antropocen. Upa, da bo umetna hiperinteligenca znala bolje upravljati z živo Zemljo, ki jo imenuje Gaja po starogrškem izrazu za Zemljo.
Pogosto se dogaja redukcija človekovega notranjega sveta na zunanji svet, kar ga oropa notranje svobode. Mnogi še vedno menijo, da je posameznikova mentaliteta produkt vzgoje in razmer in spremenjena vzgoja rezultat drugačnih razmer. To pa je prav tista napaka in pozaba, na katero opozarja tudi Marx v 3. tezi o Feuerbachu. Gre za to, da je treba najprej vzgojitelja samega vzgojiti, preden lahko svet smiselno spreminjamo (11. teza), Marx, Engels: Teze o Feuerbachu . Odprto vprašanje je, ali je ta druga vzgoja samovzgoja ali vpliv s strani drugega bitja oziroma umetne inteligence. Koliko zla in gorja se dogaja prav zato, ker politični voditelji niso vzgojeni za miroljubno sobivanje. Ni vseeno, kdo je pobudnik miroljubne politike s solidarnostno etiko. Kozmopolitska morala naj bi imela tudi versko podlago, da bi bila verodostojna, avtentična, velikodušna …
Avtorja članka upata, da bo človek v prihodnosti nekje v vesolju našel podobno Zemljo, kot jo že poznamo danes. Če bomo našli Zemlji podoben planet, to še ne pomeni, da bo sprejemljiv za bodočega človeka, ki bo verjetno hibrid človeka in robota.
Predstava Zemlji podobnega planeta bo postala precej raznolika. Jutrišnji človek robot lahko ne bo vedel, ali bo na svojih tako imenovanih Guliverjevih potovanjih v svet velikanov in pritlikavcev ( Jonathan Swift ) naletel na pračloveka ali ničejanskega nadčloveka, ki ga bo evolucijsko prekašal. Vprašanje je, katere videze planetov bomo lahko šteli za analogne in katere ne in kako se bodo računalniški digitalni in človekovi analogni pristopi usklajevali. Tako so na primer astronavti pri zadnjem potovanju okrog Lune videli Zemljo kot harmonično, čeprav razmere na njej doživljamo kot kaotične. Doslej je človek tuje svetove obljudil le tako, da jih je koloniziral. Ali bo hiperinteligenca ravnala pametneje?
***
Bogomir Novak, Ljubljana
Read the full article at Delo →
Slovenia