Vizualna umetnost
Helen Cammock poudarja, da njeno videodelo "ni dokumentarec", da pa "odpira vprašanja o tem, koga zgodovina časti"
17. junij 2026 ob 16.53
•
London - MMC RTV SLO
A. J.
Britanska umetnica Helen Cammock se pred obtožbami, da je v svoje delo na temo Winstona Churchilla vključila "golo laž", brani s pojasnilom, da naj bi njena videoinstalacija "odprla dialog" o ključnih figurah v zbirki Narodne portretne galerije.
Nobelovec Winston Churchill je bil dvakratni predsednik vlade Združenega kraljestva, vojni politik prve svetovne vojne in predsednik vojne vlade v času druge svetovne vojne. Foto: AP
Prejemnica Turnerjeve nagrade Helen Cammock je svoje 40-minutno videodelo naslovila Persistence (Vztrajnost), v njem pa spregovori o vlogi, ki jo je Churchill odigral v t. i. "bengalski lakoti" leta 1943. Umetnica, ki v delu nastopi kot pripovedovalka, omeni politiko Oliverja Cromwella na Irskem, češ da je "stradal ljudi, in to množično – to je malce podobno namernemu stradanju indijskega prebivalstva, ki ga je vodil Winston Churchill".
Oglas
Britanski zgodovinar in Churchillov biograf lord Andrew Roberts je v zvezi s tem delom na vodstvo Narodne portretne galerije naslovil odprto pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 njegovih kolegov. V njem umetničino trditev opredeli kot "golo laž", cel film pa kot "ideološko motivirano tirado". Lonček je pristavil tudi časnik The Telegraph, ki je poudaril, da je trditev, da je Churchill povzročil lakoto, "napačna".
"Videoinstalacija je razmislek o zgodovinski vlogi portreta in o njegovem pomenu danes," je umetnica pisno pojasnila v izjavi za časnik Guardian. "Zastavlja si vprašanje, koga častimo in visoko vrednotimo in koga ne, čigave zgodbe pripovedujemo in čigavih ne ... kako se zgodovina piše in nato vzdržuje."
"To ni dokumentarec, pač pa ustvarjalno delo, ki odpira ideje in misli kot odziv na narodno portretn o galerijo, njeno zbirko in arhiv."
Dejstvo je, da je Churchill nasprotoval popuščanju pri vprašanju indijske samostojnosti. Foto: AP
"Ni vedel" Zgodovinarji si niso enotni o vlogi Winstona Churchilla v tragediji, ki je terjala 3 milijone življenj v vzhodni Indiji. Mnogi se strinjajo, da je Churchillova politika povzročila množično lakoto, a njegovi zagovorniki ob tem poudarjajo, da je bilo to "nenamerno" in da se britanski voditelj ni zavedal, kako resna je bila situacija na terenu. Drugi krivijo sušno obdobje in poudarjajo, da je Churchill sprejel ukrepe za omilitev pomanjkanja hrane, ko je enkrat razumel resnost situacije.
The Telegraph lakoto opiše kot "smrtonosno pomanjkanje hrane, ki so ga povzročile naravne nesreče, zaostrila pa lokalna oblast in težave z dobavo zalog v vojnem času".
Nekateri zgodovinarji kljub temu opozarjajo, da se Churchill ni zmenil za opozorila o pomanjkanju riža, in situacijo zaostril s preusmerjanjem hrane v britanski imperij, namesto da bi jo pustil v Indiji. Ko je leta 1942 Indiji grozila japonska invazija, je Churchill ukazal kopičenje zalog za vojsko, kar je leto pozneje še dodatno zaostrilo lakoto in prispevalo k največji izgubi življenj na britanski strani v drugi svetovni vojni. Blažilne ukrepe so začeli vpeljevati proti koncu leta 1943, ko je bilo število žrtev že zelo visoko.
Najvišje britansko priznanje za likovno umetnost, Turnerjevo nagrado, so si leta 2019 razdelili Tai Shani, Lawrence Abu Hamdan, Helen Cammock in Oscar Murillo. Foto: AP
Leta 2020, ko so se tudi v Veliki Britaniji razširili protesti Black Lives Matter, je Churchillov kip v središču Londona dobil pripis, da je bil državnik "rasist". Foto: AP
Umetnost kot polje političnih obračunov Helen Cammock je samo v vrsti britanskih umetnikov, ki so postali tarče političnih napadov. Direktor Centra Southbank, fotograf Misan Harriman , je bil obtožen "širjenja antisemitskih zarot", ker si je v tvitu na glas zastavil retorično vprašanje, zakaj mediji niso bolj temeljito poročali o (muslimanski) žrtvi napada v londonski soseski Golders Green aprila letos.
Decembra lani so nekateri britanski mediji poročali, da so na zunanjem ministrstvu portret kraljice Elizabete II "zavrgli", ker ga je zamenjalo delo z motivom panafriške zastave, ki ga je naslikal Larry Achiampong . Achiampong je prepričan, kot je povedal za The Guardian, da je medijsko poročanje namerno podžigalo protipriseljenska čustva v ljudeh.
Stanovski kolegi Helen Cammock so za omenjeni časnik – sicer anonimno – komentirali, da je "afera Churchill" "samo še en poskus utišanja umetnikov in ustanov", kar naj bi bil del "večje bitke, ki je politično motivirana".
V Narodni portretni galeriji pravijo, da se zaradi "spornega" dela, ki je na ogled od leta 2023, ni pritožil še noben obiskovalec. "Podpiramo svobodo izražanja, čeprav ne podpiramo nujno mnenj umetnikov, ki razstavljajo v galeriji," so zapisali v izjavo za javnost.
Oglas
Read the full article at RTV Slovenija (MMC) →