Arhitektura in oblikovanje
Točno na stoletnico arhitektove smrti, 10. junija, bo baziliko obiskal papež Leon XIV.
8. junij 2026 ob 19.38
•
Barcelona - MMC RTV SLO, Reuters
A. J.
Ko je 7. junija 1926 Antonia Gaudíja na njegovem dnevnem sprehodu zbil tramvaj, mu mimoidoči niso ravno vneto priskočili na pomoč; sklepali so, da gre za klateža. Ko so ga naslednji dan v bolnišnici vendarle prepoznali, je bilo prepozno, da bi okreval.
Modernistični arhitekt in predstavnik katalonske veje secesije Antoni Gaudi, ki je bil tudi sam globoko pobožen, se je Sagradi Familii posvečal več kot 40 let, od tega zadnjih 12 let življenja izključno temu projektu. Bazilika Svete družine velja za eno največjih evropskih turističnih znamenitosti in je vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Foto: AP
Zadnja leta življenja se je Gaudí v celoti posvetil "katedrali revnih", kot so številni imenovali monumentalno baziliko Svete družine. " Moji dobri prijatelji so mrtvi, nimam ne družine ne strank, nobenega premoženja ali česa drugega," je priznal v pismu svojim sodelavcem. "Zdaj se lahko v celoti posvetim Cerkvi." Celo spal je v skromni sobici na gradbišču bazilike.
Oglas
Kar nekaj časa po arhitektovi smrti so bila Gaudíjeva dela v očeh stroke precej nepriljubljena: umetnostnim kritikom so se zdela pretirano baročna in domišljijska; še v času njegovega življenja so strokovnjaki redno zasmehovali valujoče, barvite silhuete njegovih stvaritev. Pozneje, v državljanski vojni, je bila uničena tudi mojstrova delavnica v baziliki; takrat je bil izgubljen velik del njegovih načrtov, zapisov in maket.
Čas je katalonskemu mojstru seveda vrnil veljavo. Ta teden, točno na dan, ko bomo počastili stoletnico Gaudíjeve smrti, bo papež Leon XIV. obiskal Barcelono in Gaudíjevo največjo stvaritev, t. i. Sagrado Familio , baziliko Svete družine, in blagoslovil stolp Jezusa Kristusa. Zadnji del križa so z žerjavom namestili februarja letos, s čimer je najvišja cerkev na svetu dosegla svojo končno višino: 172,5 metra .
V Vatikanu so potrdili, da bo papež Leon svoj blagoslov stolpa sicer opravil v španščini, da pa bo na svojem obisku govoril tudi katalonsko; debata o rabi jezika je namreč del katalonske politike močno razburila. Foto: AP
Gaudíjeva zapuščina, ki v Barcelono vsako leto pritegne več milijonov obiskovalcev, je prispevala kar sedem vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine. Glavni mojstrovi spomeniki v katalonski prestolnici vsako leto s prodajo vstopnic prinesejo približno 240 milijonov evrov, ocenjuje časopis La Vanguardia. Obisk papeža Leona XIV. – tretji papeški obisk Sagrade Familie – se bo zgodil leto dni po tem, ko je papež Frančišek odobril prvi korak h Gaudíjevemu svetništvu.
Dolga pot do svetništva Papež Frančišek je namreč odobril odlok o priznanju Gaudíjevih "junaških vrlin". Da bi ga razglasili za blaženega, bi morali arhitektu pripisati čudež, kar je naslednji korak na poti do razglasitve svetništva. Temu pa bi morala slediti razglasitev še enega njemu pripisanega čudeža, da bi ga razglasili za svetnika.
"Najpresunljivejša stvar pri papeževem obisku je to, da bo, poleg blagoslova stolpa Jezusa Kristusa, prišel spoznat Gaudíja kot duhovnega prijatelja," je za tiskovno agencijo Reuters komentirala strokovnjakinja za arhitektovo delo Chiara Curti. "V percepciji Gaudíjevega dela se je zgodil preobrat. Prej so njegova dela kritizirali, čeprav so jih nekateri tudi cenili. Zdaj pa je vsa pozornost usmerjena proti osebi."
Občina Barcelona bo v času papeževega obiska v okolici bazilike Sagrada Familia vzpostavila obsežno varovano območje. Dostop bodo imeli le tamkajšnji prebivalci, novinarji in pooblaščene osebe. Foto: AP
Nizozemski umetnostni zgodovinar in Gaudíjev biograf Gijs van Hensbergen meni, da je cerkveno priznanje arhitekta skoraj samoumevno, saj je bil globoko veren človek. " Gaudí ustreza romantičnim predstavam 19. stoletja o boemskem umetniku, ki je svoje življenje v celoti posvetil enemu samemu poslanstvu ne glede na mnenja okolice." Prepričan je, da bi bil Gaudí sam danes šokiran nad svojo lastno priljubljenostjo.
Gaudí je bil goreč katoličan in je v svojo edinstveno estetiko vključil tako krščansko simboliko kot organske oblike. Sicer tudi sam ni nikoli pričakoval, da bo Sagrada Familia, katere temeljni kamen je bil položen leta 1882, dokončana še v času njegovega življenja. Ob njegovi smrti je bil pravzaprav dokončan le eden od njenih številnih stolpov. Foto: AP
Nič manj kot "božji arhitekt" Antoni Gaudi, ki ga je vatikanski medij Vatican News označil za "božjega arhitekta", se je rodil leta 1852 v Reusu. Študij arhitekture je končal na šoli Escola Provincial d'Arquitectura v Barceloni leta 1878. V času študija in neposredno po njem je njegovo delo odražalo še viktorijanski vpliv predhodnikov, vendar je kmalu začel razvijati lasten slog, ki ga je pomembno zaznamoval neomavrski vpliv. Njegov prepoznavni arhitekturni slog je močno zaznamovala narava, njene elemente je vključil v vse svoje stvaritve, ljubil je…
Read the full article at RTV Slovenija (MMC) →
Slovenia