V kako nevarnem svetu živimo, kaj kažejo glede tega dostopni podatki o kriminaliteti v Sloveniji?
Pred več kot desetimi leti smo pri Pod črto v eni izmed naših prvih serij analizirali nasilni kriminal v Sloveniji na podlagi analize evidence sumov kaznivih dejanj, ki jih je obravnavala policija med letoma 2008 in 2013.
Dobro desetletje kasneje pripravljamo novo analizo z aktualnimi podatki in dodatnimi pristopi.
Serijo prispevkov začenjamo z analizo podatkov policije o obravnavanih sumih kaznivih dejanj zoper življenje in telo v obdobju med letoma 2014 in 2025. Analizirani podatki vključujejo vse primere kaznivih dejanj, ki jih je v tem obdobju obravnavala policija in so bila že zaključena z ovadbo ali policijskim poročilom.
Skupno število kaznivih dejanj zoper življenje in telo je padlo med pandemijo, narašča število kaznivih dejanj z lažjo telesno poškodbo
Podatke za analizo smo pridobili pri policiji, v tem članku pa smo analizirali podatkovno zbirko, ki smo jo ustvarili na podlagi policijske baze kaznivih dejanj zoper življenje in telo.
V analizo kaznivih dejanj smo vključili vsa kazniva dejanja zoper življenje in telo, ki so imela datum zaključnega dokumenta vpisan v policijsko bazo kaznivih dejanj med 1. 1. 2014 in 31. 11. 2025. Vključili smo vsa kazniva dejanja, ki so se zgodila med januarjem 2014 in novembrom 2025. (Se pravi: iz nadaljnje analize smo izločili vsa dejanja, ki so se zgodila pred 2014 in bila v bazo vpisana v obdobju analize.)
Kazniva dejanja se v bazo kaznivih dejanj namreč vpišejo z datumom zaključnega dokumenta, ki ga pripravi policija, kar je na primer kazenska ovadba ali policijsko poročilo.
Ker obravnava kaznivega dejanja ob vpisu v bazo še ni zaključena, gre v vseh primerih za sum storitve kaznivega dejanja, ki ga je obravnavala policija.
Metodološko pojasnilo: Za leto 2025 podatki še niso celostni, saj smo pridobili podatke o kaznivih dejanjih zoper življenje in telo z datumom zaključnega dokumenta od 1. 1. 2014 do 30. 11. 2025. Upoštevati je treba tudi, da podatek v policijsko bazo ni zaveden z datumom storitve kaznivega dejanja, ampak z datumom zaključnega dokumenta policije, se pravi, ko je postopek policije zaključen in lahko policija poda kazensko ovadbo ali pa policijsko poročilo.
V tem času je bilo zabeleženih 18.537 kaznivih dejanj zoper življenje in telo, ki so se zgodila med 1. 1. 2014 in 30. novembrom 2025 ter so bila zaključena z dokumentom policije, vrsta zaključnega dokumenta za vse vnose pa je bila ovadba.
Kot vidimo iz trenda gibanja števila kaznivih dejanj zoper življenje in telo skozi leta, je število padlo med pandemijo leta 2020, od takrat pa število ponovno narašča.
Podatki za leto 2025 niso popolni (glej: metodološko pojasnilo pod grafom), tako da iz njih še ne moremo sklepati o dejanskem številu kaznivih dejanj v letu 2025.
Na naše vprašanje o številu kaznivih dejanj zoper življenje in telo so nam s policije odgovorili, da trend kaznivih dejanj zoper življenje in telo v zadnjih desetih letih ostaja nekje na isti ravni, z rahlimi odstopanji navzgor ali navzdol. »Sicer je bil zaznan padec v času ‘epidemije covida’, ko je prihajalo do zmanjšanja stikov med ljudmi ter posledično tudi možnosti za izvršitev nasilnih dejanj,« so še dodali v odgovoru s policije.
»Ugotovitve pregleda policijske statistike v prvem valu covida-19 pokažejo, da se je veliko nasilja prestavilo v zasebne prostore, da se je povečala poraba alkohola in konfliktov v domačem okolju (stiske zaradi izgube služb, otrok, ki niso bili sposobni opravljati šolskega dela, staršev, ki niso bili sposobni pomagati otrokom itd.). Tudi veliko kriminalitete se je preselilo v kibernetski prostor – od premoženjske pa tudi nasilniške, predvsem psihološko nasilje,« je na naše vprašanje o trendu števila kaznivih dejanj zoper življenje in telo v času pandemije covida odgovoril Gorazd Meško, predstojnik Katedre za kriminologijo na Fakulteti za varnostne vede mariborske univerze.
Med kazniva dejanja zoper življenje in telo po kazenskem zakoniku spadajo poškodbe, dejanja, ki ogrožajo življenje, in povzročitve smrti ali sodelovanje pri povzročitvi smrti oziroma opustitev dejanj, ki bi jo preprečila.
V bazi kaznivih dejanj, ki jo vodijo pri policiji, je bilo zavedenih štirinajstih različnih skupin kaznivih dejanj zoper življenje in telo, kakor jih opredeljuje kazenski zakonik.
Med najpogostejšimi kaznivimi dejanji zoper življenje in telo so bile lahke telesne poškodbe (85 odstotkov kaznivih dejanj), sledijo hude telesne poškodbe (9 odstotkov kaznivih dejanj) in ogrožanje z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru (3 odstotke kaznivih dejanj).
Za namen nadaljnje analize smo kazniva dejanja kategorizirali v štiri skupine: lahke telesne poškodbe kot najpogostejše kaznivo dejanje zoper življenje in telo so v samostojni skupini, hude in posebno hude telesne poškodbe smo združili, prav tako smo združili umore, uboje in uboje na mah. Ostala kazniva dejanja smo vključili v kategorijo drugo (ogrožanje z ne…
Read the full article at Pod črto →
Slovenia