Slovenija je na konferenci o kapitalskih trgih 2026 v Zagrebu napovedala, da namerava še naprej izdati javne obveznice in izvajati ukrepe za zmanjšanje stroškov za družbe, ki kotirajo na borzah. Poudaril je pomen kapitalskih trgov za krepitev evropske konkurenčnosti in poudaril potencial aktiviranja neinvesticijskih varčevanj gospodinjstev. V Sloveniji je v depozitih gospodinjstev skoraj 33 milijard EUR, vendar zaradi visoke inflacije Slovenci vsako leto izgubijo približno 1 milijardo EUR kupne moči. Šircelj je opozoril, da Evropa za krepitev konkurenčnosti potrebuje od 750 do 800 milijard EUR, kar pa ni mogoče doseči samo z nacionalnimi proračuni. Vlada je že predhodno uvedla ukrepe za razvoj kapitalskega trga, vključno z novimi izdajami javnih obveznic in predlogi za povečanje omejitev na posameznih naložbenih računih. Minister je omenil tudi prizadevanja za lažji dostop inovativnih podjetij do kapitala za širitev na tuje trge.
Slovenija je v zvezi s tem sporočila, da bo v prihodnje nadaljevala z izdajo posameznih državnih obveznic in izvajala ukrepe za zmanjšanje stroškov za družbe, ki kotirajo na borzah. Po njegovem mnenju inflacija vsako leto iz varčevalnih sredstev slovenskih gospodinjstev, ki znašajo skoraj 33 milijard evrov v bančnih depozitih, izkoristi približno eno milijardo evrov kupne moči. Minister je predlagal podvojitev največjih dovoljenih prispevkov na posamezne investicijske račune, da bi se ta sredstva usmerila v dolgoročne naložbe za podporo gospodarski rasti.
Konferenca, ki sta jo organizirala slovenska medijska hiša Delo in hrvaška medijska hiša Hanza Media, je potekala 20. oktobra v Zagrebu. Tema je bila osredotočena na krepitev finančne moči in konkurenčnosti Evrope. Hrvaški finančni minister Tomislav Ćorić in slovenski finančni minister Andrej Šircelj sta imela glavna govora. Ana Hanžeković Krznarić, predsednica uprave Hanza Media, je udeležence pozdravila. Ob tej priložnosti sta imela tudi dvostranski sestanek. Šircelj je poudaril, da je 87 odstotkov slovenskih bančnih vlog vlog na zahtevo, kar je približno 30 odstotnih točk več od povprečja Evropske unije.
Trdil je, da ta visok delež likvidnih prihrankov predstavlja izgubljene priložnosti za inovacije in širitev. Če bi po mnenju ministra deset odstotkov teh depozitov na zahtevo namenilo dolgoročnim naložbam, bi to zagotovilo skoraj tri milijarde evrov za razvoj. Ta kapital potrebujejo inovativna podjetja, ki se želijo razširiti na tuje trge in razviti nove tehnologije. Minister je navedel poročilo Marija Draghija, v katerem je ocenjeno, da Evropa potrebuje med 750 in 800 milijardami evrov dodatnih naložb, da postane bolj konkurenčna.
Šircelj je poudaril, da nobena evropska država tega ne more financirati samo iz svojega nacionalnega proračuna, in trdil, da lahko le zasebni kapital to vrzel pretegne. Pojasnil je, da Evropa zaostaja za drugimi regijami tako pri gospodarski rasti kot pri izdatkih za raziskave in razvoj. Da bi se spopadli s temi izzivi, je ministrstvo za finance predlagalo povečanje omejitve za posamezne naložbene račune. Trenutno je zgornja meja 17.000 evrov. Predlog predlaga, da se ta znesek v prvem letu poveča na 40.000 EUR, v vsakem naslednjem letu pa na 20.000 EUR, skupaj pa bo omejena na 300.000 EUR.
Šircelj je navedel, da bi lahko vlada te omejitve dodatno spremenila ali jih celo v celoti odpravila, podobno kot v nekaterih drugih državah. Spomnil je, da Hrvaška ne namerava obdavčiti donosov na takšnih naložbenih računih, kar je politika, ki jo je opisal kot vredno razmisleka, čeprav Slovenija trenutno ohranja svojo obstoječo davčno ureditev. Minister je poudaril, da mora država posojati na domačem trgu, namesto da se zanaša predvsem na velike finančne institucije na evropskem trgu. Obljubil je nadaljnjo in povečano izdajo posameznih obveznic, da bi olajšal ta prehod.
Poleg tega je predstavil načrte za olajšanje vstopa podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, na borzo. Trenutni postopki uvrstitve na seznam vključujejo visoko regulativno breme in upravne stroške, ki delujejo kot ovire za vstop. Prejšnja vlada je načrtovala mehanizme sofinanciranja za izdajo in uvrstitev družbenih obveznic, kar namerava tudi sedanja uprava nadaljevati. Benjamin Jošar, predsednik uprave podjetja Triglav Investments, je na konferenci govoril o strukturnih razlik med evropskim in ameriškim gospodarstvom.
Opisal je evropsko gospodarstvo kot sedanje, ameriško in kitajsko pa je označil kot prihodnje. Jošar je trdil, da ima Evropa obsežne vire, vključno z velikostjo prebivalstva in znanjem, vendar jih zaradi razdrobljenosti kapitalskih trgov ne more pretvoriti v konkurenčno prednost. Poudaril je, da je financiranje zagonskih podjetij v veliki meri odvisno od kapitalskih trgov, ne pa od bank, in da je bistvenega pomena vzpostavitev enotnega evropskega kapitalskega trga.
Vendar je opozoril, da je ta ukrep sam po sebi nezadosten, če ne odstranimo notranjih trgovinskih ovir, ki imajo po ocenah Mednarodnega denarnega sklada podobne učinke kot visoke tarife, zlasti na področju finančnih storitev. Maja Bešević Vlajo, predsednica uprave UniCredit Invest, je opozorila, da evropski bančni depoziti presegajo deset bilijonov evrov. Opozorila je, da ti skladi ne najdejo učinkovitih poti do podjetij, ki potrebujejo kapital za razvoj. Zahtevala je boljšo integracijo med bankami, trgi kapitala in podjetji ter trdila, da banke ne morejo samo financirati tveganih razvojnih projektov.
Po njenem mnenju bi bilo treba v tem primeru sprejeti ukrepe, ki bi omogočili, da bi se podjetja, ki se ukvarjajo s finančnimi zadevami, lahko udeležila javnih razprav. Tomasz Bardziłowski, predsednik Varšavske borze, je poudaril, da srednjeevropske države predstavljajo 11 odstotkov BDP EU, vendar le 3 odstotke njene tržne kapitalizacije. Kot uspešen primer je navedel Švedsko in poudaril, da so švedski pokojninski skladi v zadnjem desetletju izvedli več kot 500 začetnih javnih ponudb. V Švedski je v depozitih le 15 odstotkov prihrankov, medtem ko je regionalno povprečje okoli 40 odstotkov in Poljska 50 odstotkov.
Bardžilowski je svetoval, da se pred vključitvijo tujega kapitala zgradijo lokalni ekosistemi, ki vključujejo pokojninske sklade, tvegani kapital in zasebni kapital, da bi pritegnili institucionalne vlagatelje. Marko Bombač, predsednik Ljubljanske borze, je poudaril, da podjetja iščejo kapital, kjer je na voljo po poštenih cenah. Če domači trgi ne zagotovijo ustreznega financiranja, bodo podjetja iskala sredstva v tujini, običajno v Združenih državah. Medtem ko konkurenca spodbuja učinkovitost, je Bombač opozoril, da to pogosto vodi v premestitev sedeža, strateškega odločanja, raziskav in razvoja, intelektualne lastnine in ključnih delovnih mest v tujino.
Pojdite k primarnim virom (2)
Uradni viri, na katerih temelji poročanje. Preberite jih neposredno in se izognite uokvirjanju.
Članek obravnava gospodarske izzive v Sloveniji, povezane z inflacijo, ki kljub visokim zneskom vlog gospodinjstev zmanjšuje prihranke. Finančni minister Andrej Šircelj je poudaril potrebo po preusmeritvi teh prihrankov v dolgoročne naložbe za podporo inovacijam in gospodarski rasti. Poudaril je pomen kapitalskih trgov za krepitev konkurenčnosti Evrope in opozoril, da evropske države v primerjavi z ZDA in Kitajsko namenijo znatno manj svojega BDP za raziskave in razvoj. V članku se omenja konferenca v Zagrebu, ki se je osredotočila na krepitev finančne moči in regionalne konkurenčnosti, na kateri so se udeležili slovenski in hrvaški ministri za finance.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo razpravo o predlogih in izzivih gospodarske politike, ne da bi odkrito zagovarjal katero koli posebno ideološko stališče. Vključuje citate ministra za finance in sklicevanja na širše gospodarske podatke brez pristranskega jezika ali selektivnega pridobivanja.
Zakaj dejstva (90): The article provides accurate information about the conference, including the participation of Slovenian and Croatian ministers, the focus on capital markets, and the mention of savings lost due to inflation. It aligns closely with the primary document's content.
Zakaj objektivnost (75): While generally neutral, the article emphasizes the importance of capital markets for competitiveness and mentions the potential benefits of activating savings. It maintains a balanced tone but could have included more perspectives on challenges or limitations of these proposals.
Slovenija je na konferenci o kapitalskih trgih 2026 v Zagrebu napovedala, da namerava še naprej izdati javne obveznice in izvajati ukrepe za zmanjšanje stroškov za družbe, ki kotirajo na borzah. Poudaril je pomen kapitalskih trgov za krepitev evropske konkurenčnosti in poudaril potencial aktiviranja neinvesticijskih varčevanj gospodinjstev. V Sloveniji je v depozitih gospodinjstev skoraj 33 milijard EUR, vendar zaradi visoke inflacije Slovenci vsako leto izgubijo približno 1 milijardo EUR kupne moči. Šircelj je opozoril, da Evropa za krepitev konkurenčnosti potrebuje od 750 do 800 milijard EUR, kar pa ni mogoče doseči samo z nacionalnimi proračuni. Vlada je že predhodno uvedla ukrepe za razvoj kapitalskega trga, vključno z novimi izdajami javnih obveznic in predlogi za povečanje omejitev na posameznih naložbenih računih. Minister je omenil tudi prizadevanja za lažji dostop inovativnih podjetij do kapitala za širitev na tuje trge.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnotežen pregled ekonomskih politik, ki jih je predlagal minister za finance, s poudarkom na tehničnih vidikih finančnih instrumentov in njihovih posledicah za konkurenčnost. Ni očitno pristranskega jezika in okvir ostaja nevtralen, s poudarkom na podatkih in ciljih politike.
Zakaj dejstva (88): The article accurately conveys the economic situation described at the conference, including the loss of purchasing power due to inflation and the need for increased investment. It references the primary document's points about the size of savings and the gap between Europe and the US.
Zakaj objektivnost (70): The article leans slightly towards emphasizing the urgency of financial reform in Europe while acknowledging the challenges. It avoids overt bias but could have presented counterarguments or alternative solutions to maintain perfect neutrality.
V članku se obravnavajo pomisleki, ki jih je na konferenci "Kapitalski trg 2026" v Zagrebu izrazil Benjamin Jošar glede gospodarskih izzivov Evrope v primerjavi z Združenimi državami in Kitajsko. Jošar trdi, da ima Evropa sredstva, kot so kapital, znanje in prebivalstvo, vendar zaostaja zaradi strukturnih vprašanj, kot so razdrobljeni finančni trgi in regulativne ovire. Poudarja, da je prednost Amerike njen enotni kapitalni trg, ki podpira inovacije in rast zagonskih podjetij, medtem ko se Evropa bori z nacionalnimi delitvami in neučinkovitostmi. Jošar poudarja, da preprosto ustvarjanje enotnega evropskega kapitalskega trga ne bo rešilo problema, če ne bo pristne gospodarske integracije. V razpravi je vključena tudi mnenja Maje Bešević Vlajo, ki je opozorila, da ima Evropa več kot deset milijard evrov bančnih vlog, vendar nima učinkovitih kanalov za preusmeritev teh v produktivne naložbe.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo razpravo med sedanjim stanjem evropskega gospodarstva in prihodnjimi strategijami ZDA in Kitajske. V njem ni očitno pristranskega jezika, enostranskega iskanja virov ali uredništva. Namesto tega poroča o pogledih, ki so bili deljeni med konferenco, in
Zakaj dejstva (85): The article accurately reports the main themes from the conference, including the comparison between Europe and the US, the role of institutional capital, and the focus on Slovenia and Croatia. However, it omits specific details from the primary document such as the exact date (October 20, 2026), lo
Zakaj objektivnost (65): The article uses emotionally charged language like 'gospodarstvo sedanjosti' (economy of the present) and frames Europe as lagging behind the US and China. It presents a biased perspective favoring the need for European transformation without adequately representing opposing viewpoints.
V članku se obravnava razvoj naložbenih trgov v Sloveniji, Hrvaški in na Poljskem ter poudarja potrebo po povečanju domačih naložb za konkurenčnost na svetovni ravni. Predstavniki borze v Zagrebu in borze v Varšavi poudarjajo pomen izgradnje močnih kapitalskih trgov in se navdihujejo na uspeh Švedske pri ustvarjanju trdnega naložbenega okolja. Opozarjajo, da ima Slovenija, tako kot Hrvaška in Poljska, v primerjavi z drugimi evropskimi državami razmeroma nizko raven zasebnih varčevanj, in poudarjajo potrebo po institucionalnih naložbah, pokojninskih skladih in ekosistemih tveganega kapitala za podporo lokalnim podjetjem in privabljanje tujih vlagateljev.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljena stališča finančnih institucij in uradnikov, ki razpravljajo o gospodarskih strategijah in razvoju trga. Ne prikazuje očitno pristranskega jezika, enostranskega iskanja virov ali uredništva, ki podpira katero koli določeno politično stališče. Vsebina ostaja osredotočena na gospodarsko politiko
Zakaj dejstva (75): The article discusses the conference and highlights the need for stronger capital markets in Europe. However, it lacks detailed information about the event itself, such as the date, location, and specific topics covered in the primary document.
Zakaj objektivnost (60): The article exhibits a strong bias toward the need for European economic reform and presents a one-sided argument. It does not provide a balanced analysis of the issues discussed at the conference.
V članku je obravnavana gospodarska rast v Sloveniji, pri čemer je navedeno, da medtem ko se gospodarstvo še naprej pospešuje, cene energije ponovno prispevajo k inflaciji. Članek poudarja stalni izziv uravnoteženja gospodarske rasti z naraščajočimi stroški, povezanimi z energijo, ki vplivajo na splošno raven cen.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnotežen pogled na gospodarsko uspešnost in inflacijske pritiske, ne da bi očitno zagovarjal katero koli posebno politično stališče. Osredotoča se na gospodarske kazalnike in ne vključuje izrecnega ideološkega okvirja ali pristranskega jezika.
Zakaj dejstva (0): This article is incomplete and does not provide any relevant information about the conference or its discussions. It appears to be an advertisement or subscription page rather than a news article.
Zakaj objektivnost (0): The article fails to provide any objective analysis or reporting on the event. It is clearly designed to promote subscriptions rather than inform readers about the conference.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.
Slovenia
