Mladi v Evropi so vedno bolj revni kot starejši.

9 odstotkov. Svet ECB je navedel, da bi morali strožji finančni pogoji, ki se izvajajo od začetka jeseni, pomagati omejiti inflacijo zaradi naraščajočih stroškov energije, čeprav bodo ti ukrepi verjetno tudi upočasnili gospodarsko rast. Banka je navedla, da bo na zasedanju sredi decembra ponovno ocenila svojo politiko. Ta odločitev je nastala v ozadju vse večje vrzeli v bogastvu med mlajšimi in starejšimi generacijami po vsej Evropi, saj imajo mlajša gospodinjstva zaradi naraščajočih stanovanjskih in življenjskih stroškov znatno manj neto premoženja kot starejša. Nasprotno pa je največji delež v skupni populaciji tistih, ki so stari od 55 do 64 let, in sicer 24 odstotkov.

Neto premoženje vključuje nepremičnine, vozila, prihranke in druga sredstva po odbitku dolgov. Gospodinjstva, ki jih vodijo osebe, mlajše od 35 let, imajo povprečno neto premoženje približno 25.000 evrov, medtem ko gospodinjstva, ki jih vodijo posamezniki, stari od 55 do 64 let, imajo približno 208.000 evrov, kar je več kot osemkratna razlika. Študentski protesti, ki so se začeli septembra v Franciji, so se razširili na več kot 11 evropskih držav. Mladi protestujejo proti visokim najemninam, cenam goriva in zmanjšanju javnih storitev, mnogi pa izražajo strah, da ne bodo živeli bolje od svojih staršev. Povečane cene stanovanj, goriva in osnovnih potrebščin poglabljajo razkorak med generacijami.

Nizki deleži za mlade so zabeleženi tudi na Irskem, v Avstriji, Grčiji in Nemčiji. Nasprotno pa je porazdelitev bogastva bolj enakomerna v delih Srednje in Vzhodne Evrope. 9 odstotkov za starostno skupino od 55 do 64 let. 3 odstotke celotnega bogastva, kar je precej več kot v mnogih zahodnoevropskih državah. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da to ne pomeni, da imajo mladi Hrvati enostaven dostop do nepremičnin ali da niso pod finančnim pritiskom. Evelyn Astor iz Evropskega socialnega opazovalnika je opozorila, da so se cene nepremičnin močno dvignile tako na najemnem kot na nakupnem trgu.

Zato navadnim družinam postaja vse težje plačati najemnino ali kupiti dom, bogatejšim pa je lažje vlagati v nepremičnine. Finančni pritiski so še dodatno oteženi s povečanjem stroškov hrane, energije, prevoza in gospodinjstva. 2 odstotka od leta 2000. Na Madžarskem je bilo med primerljivimi državami najvišje zvišanje cen, saj so se cene po podatkih Eurostata več kot potrojile. Cene goriva so septembra dosegle nove rekordne ravni, deloma zaradi višjih marž rafiniranja. Cene energije so se zvišale hitreje, kot je bilo predvideno v osnovnem scenariju banke, ki je bil objavljen septembra.

Svet ECB je navedel, da bo to verjetno kratkoročno podprlo inflacijo in ohranilo splošno inflacijo precej nad ciljno raven v prihodnjih četrtletjih. Pričakujejo, da bo upočasnitev cen energije v kombinaciji z učinki višjih obrestnih mer sčasoma pripeljala inflacijo nazaj na cilj. ECB opredeljuje cenovno stabilnost kot stopnjo inflacije 2% v srednjeročnem obdobju. Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, je izjavila, da bodo zaradi povečanega obsega in trajanja energetskega šoka ter njegovih sekundarnih učinkov življenjske stroške višje, rast pa nižja. Potrdila je odločenost sveta, da bo inflacijo stabiliziral na 2-odstotnem cilju.

Medtem ko je temeljna inflacija, razen energije in hrane, ostala v veliki meri stabilna in plače še niso pokazale posebnega učinka, se celotni učinki energetskega šoka še vedno razkrivajo. Svet je poudaril, da bo intenzivnost in trajanje šoka skupaj z posrednimi učinki verjetno zvišali inflacijo in upočasnili rast. Očakovano je, da bodo zaostreni pogoji financiranja, ki so se pojavili na septembrski seji, te sile izravnali. Ante Žigman, guverner Hrvaške narodne banke, je komentiral, da se je stanje na finančnih trgih še dodatno zaostrilo, kar je vidno v naraščajočih donosih obveznic in padajočih cenah delnic.

Opisal je postopni pristop k zvišanju obrestnih mer kot korak v pravo smer, s čimer je banka dobro pozicionirana za prihodnje odločitve. Trgi so predvidevali zadržanje po povišanju obrestnih mer v juniju in septembru. Ekonomisti so na splošno pričakovali trenutno prekinitev. Obstaja špekulacija, da bi lahko prišlo do novega povišanja v decembru, če se inflacija, ki jo spodbujajo cene energije, ne bo umirila. Centralna banka si prizadeva preprečiti sekundarne učinke, pri katerih visoke stroške energije vodijo v spiralno dvigovanje plač in cen, kar utrjuje inflacijo. Posamezni pomisleki so bili izraženi glede Francije, drugega največjega gospodarstva v euroobmočju. Njen dolg je dosegel povojni rekord, 119 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Zaskrbljenost vlagateljev zaradi zategnjenega fiskalnega položaja je dvignila donosnost francoskih državnih obveznic, zaradi česar so posojilnice za državo dražje. To še dodatno povečuje širšo negotovost, s katero se soočajo oblikovalci politik. ECB je vztrajala, da je kljub povečani negotovosti še vedno v dobrem položaju, da se v sedanjem okolju znajde in doseže svoje inflacijske cilje s pomočjo denarne politike. Banka še naprej spremlja medsebojno delovanje energetskih šokov, dinamiko plač in finančne razmere, da bi določila svoje naslednje poteze.