[Video] Aljuš Pertinač: Če je Janša pasiven, ima opozicija težave (Odmev tedna, 16. 10. 2026)
V oddaji "Echo of the Week" je novinarka Vida Petrovčič intervjuvala političnega analitika Aljuša Pertinača, ki je analiziral rezultate nedavnih referendumov. Vladajoča koalicija je izgubila ustavni referendum o parlamentarni preiskavi, vendar je osvojila svetovalne referendume o glasovalnih pravicah tujih državljanov na lokalnih volitvah in pogojih za finančno socialno pomoč prek javne službe. Po mnenju Pertinača opozicija ni preveč zaskrbljena zaradi izgube teh dveh referendumov, saj so manj ideološko pomembni v primerjavi s referendumom o parlamentarni preiskavi in plačilu prispevka RTV, ki sta bila večinoma glasovi za ali proti Janezu Janši. Pertinač predlaga, da če Janša ostane pasiven, se opozicija sooča z večjimi izzivi pri mobilizaciji svojih volivcev. Kritizira strategijo koalicije, da izčrpa volivce z številnimi vprašanji referenduma in ugotavlja, da se vladajoča stran ni v celoti aktivirala v kampanji, čeprav je začela iz šibkejšega položaja zaradi tekmovanja proti opozicijski koaliciji, ki jo podpirajo aktivisti civilne družbe. Pertinač poudarja tudi pomanjkanje jasnosti v kampanjah za odpravo
Vlada, ki jo vodi premier Janez Janša, je blokirala predlog zakona za izredne razmere, ki ga je predlagala opozicijska stranka Gibanje Svoboda, s katerim bi kmetom, ki so letos prizadeti zaradi hudega suše, takoj zagotovili finančno pomoč. Nacionalna skupščina je zavrnila osnutek zakona, saj je vlada ugotovila, da vsebuje pomembne pravne, vsebinske in izvedbene napake. Predlog je pripravila stranka Gibanje Svoboda, ki jo vodi nekdanji premier Robert Golob, v sodelovanju s "senco" vlade. Njegov glavni cilj je bil pospešiti dostop do sredstev za kmetijska podjetja, ki so bila prizadeta zaradi podaljšene suše in visokih temperatur.
Po zavrnjenem načrtu bi država izplačala 30 odstotkov ocenjene odškodnine prizadetim kmetijam, preden bi bila dokončana končna ocena izgub. Na primer, če bi bila škoda na kmetiji sprva ocenjena na 20.000 evrov, bi kmet lahko prejel 6.000 evrov že vnaprej, medtem ko bi potekali administrativni postopki. Pristojni so trdili, da je ta finančna sredstva nujna za nadaljevanje obdelave zemljišč, nakup krme in omilitev posledic suše.
Dodatni ukrepi, predlagani v osnutku zakona, so vključevali odpravo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmetovalce, pomoč pri nakupu in transportu krme in semena, pomoč pri zagotavljanju vodnih virov ter odpustitev plačil najemnin. Zakon je predvideval tudi naložbe za izboljšanje odpornosti kmetijstva proti prihodnjim sušam ter obnovo trajnega nasada, ki ga je poškodovalo neugodno vreme. Premier Janša je izjavil, da vlada podpira cilj hitre pomoči kmetovalcem, vendar je ugotovil, da je specifični zakonodajni predlog zaradi svojih pomanjkljivosti neprimeren za nadaljnjo obdelavo.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je konec septembra predstavil paket obstoječih in načrtovanih ukrepov, vreden več kot 21 milijonov evrov. Ta finančna sredstva pokrivajo posledice letošnje suše, kot tudi lanišnje suše in mrzli, poleg tega pa upoštevajo tudi naraščanje proizvodnih stroškov. Cigler Kralj je opozoril, da nekateri kmetje, ki gojijo živali, imajo tako velike pomanjkanje krme, da razmišljajo o zmanjšanju števila živali ali celo o opustitvi kmetijstva. Ob tem je zagotovil, da se vlada zavezuje k podpori njihovemu delu in k čim hitrejšemu ohranjanju kmetijske proizvodnje. Podatki o preteklih posledicah suše ilustrirajo obseg možnih izgub.
Po podatkih ministrstva je država po suši leta 2025 skupaj izplačala 8,45 milijona evrov 3.781 prizadetim. Finančna pomoč je bila dodeljena kmetijam, kjer so se pridelki zmanjšali za več kot 30 odstotkov v primerjavi z običajnimi količinami. Poleg tega je Kmetijsko gozdarski sklad odpustil ali zmanjšal najemnine za najbolj prizadete območja za več kot pol milijona evrov. Pristojni organi so izvedli novo oceno škode za trenutno sezono, zbiranje podatkov pa bo zaključeno konec septembra. Prijave v nacionalni sistem so bile sprejemane do 9. oktobra. Ti podatki bodo služili kot osnova za odločitve o dodatnih ukrepih.
Ministrstvo je sporočilo, da želi pridobiti dodatna sredstva, predvsem za kmetije, ki so utrpele največjo škodo zaradi dolgotrajne suše. Prav tako preučuje možnost delnih predplačil za regije z omejenimi kmetijskimi dejavniki in pripravlja ukrepe za zmanjšanje visokih stroškov energije in gnojil. Med dolgoročne strategije spadajo tudi poenostavitve postopkov za izgradnjo sistemov za namakanje in zadrževalnikov vode. Na ločeni parlamentarni seji je premier Janša spregovoril o drugih ekonomskih predlogih in izrazil navdušenje nad predlogom zakona o znižanju davkov, ki ga je predlagala stranka Svoboda.
Ko je poslanka Iva Dimic vprašala, ali vlada pripravlja ukrepe za povečanje neto plač, predvsem z znižanjem davčnih obveznosti, je Janša potrdil, da so takšne priprave v teku. Posebej je izpostavil predlog stranke Svoboda, pri čemer je dejal: "Hallelujah in hvala bogu." Janša se je spomnil, da je davčna reforma njegove prejšnje vlade bila prekinjena sredi poteka, kar je povzročilo ocenjeno izgubo 2500 evrov za zaposlene s povprečnimi plačami. Predlagal je, da bi vlada lahko dopolnila predlog opozicije s svojimi rešitvami, čeprav konkretni podatki in časovnice še niso razkriti, saj strateški svet pripravlja priporočila.
Gibanje Svoboda predlaga dvig splošnega davčnega osnova za dohodnino z približno 5.552 evri na 6.500 evrov. Ta osnova predstavlja del letnega dohodka, ki je izvzet iz dohodnine. Predlog tudi spreminja davčne stopnje, pri čemer bi najvišja stopnja (50 odstotkov) veljala le za davčne osnove, ki presegajo 150.000 evrov, v primerjavi z trenutnim pragom, ki je nekoliko nad 82.000 evri. Spremembe bi začele veljati leta 2027. Pomembno je, da je gibanje Svoboda v preteklosti vodilo vlado, ki je ustavila postopno povečanje te osnove v skladu z zakonom iz leta 2022, ki ga je sprejela vlada Janše in je imel za cilj, da bi jo do leta 2025 povečala na 7.500 evrov.
Določena je bila višina nadomestila, ki je bila za leto 2023 postavljena na 5.000 evrov, od takrat pa je bila prilagojena glede na inflacijo do trenutne vrednosti. Strokovnjak za davke in nekdanji direktor davčnega organa, Ivan Simič, je zagovarjal obsežnejši zakonodajni akt, ki trenutno obseča referendum, predviden za 6. december. Zakon vključuje višje pokojine, nižji davek na dodano vrednost za hrano in energijo, zmanjšan davek na najemnine ter izboljšano zdravstveno varstvo. Simič je kritiziral nasprotnike zaradi pomanjkanja logike v njihovih argumentih. Poudaril je, da omogočanje upokojencem, ki še naprej delajo, prejemati celotne pokojnine, ne poveča proračunskih stroškov v bistvenem, saj stroški pokojnin obstajajo ne glede na zaposlitveni status. Opozoril je, da 26 evropskih držav dovoljuje takšno prakso.
Glede na zgornjo mejo socialnih prispevkov, ki omejuje prispevke za socialno varnost na bruto plačah, ki presegajo 7.500 evrov, je Simic trdil, da ta ureditev krepi konkurenčnost Slovenije, saj preprečuje odhod visoko izobraženih strokovnjakov v sosednje države z nižjimi stroški dela. Odbil je obtožbe, da bi trgovci nižje davčne stopnje za DDV kompenzirali zviševanjem cen, in trdil, da bi se hrana in gorivo kljub tržnim gibanjem pocenili. Kritiki iz opozicije in sindikatov trdijo, da ta intervencionistična zakonodaja neproporcionalno ugodlja bogatim in ustvarja fiskalni primanjkljaj. Poudarjajo, da znižanje davkov in prispevkov zmanjšuje državne prihodke brez ustrezne kompenzacije.
Predlog zakona o izrednih razmerah, namenjenega zagotavljanju hitre finančne pomoči slovenskim kmetom, ki jih je prizadela huda suša, je narodna skupščina zavrnila zaradi nasprotovanja vlade, ki jo vodi premier Janez Janša. Predlog zakona, ki ga je pripravila opozicijska stranka SLOVENIJA (Svoboda) v sodelovanju z senčno vlado, ki jo vodi Robert Golob, je kmetom omogočil, da prejmejo 30% ocenjene škode, preden se končajo končne ocene, kar bi olajšalo hitrejši dostop do sredstev za krmo, semena in vodo. Dodatni ukrepi so vključevali opustitev pokojninskih prispevkov, pomoč pri zakupu zemljišč in financiranje naložb za izboljšanje odpornosti kmetij na prihodnje podnebne vplive. Vlada je trdila, da je bil cilj hitrejše pomoči veljaven, predlog pa je vseboval pomembne pravne, vsebinske in izvedbene napake, zaradi katerih ni bil primeren za nadaljnjo obdelavo. Ministr za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je poudaril, da obstoječi in načrtovani državni ukrepi že znašajo več kot 21 milijonov evrov pomoči, ki zajemajo tako sedanje suše kot tudi slabe vremenske razmere v preteklih letih.
Ocena pristranskosti (Konservativno): V članku je zavrnitev opozicijskega predloga zakona prikazana predvsem z obrazložitvijo sedanje vlade, ki kot odločilne dejavnike navaja "številne pomanjkljivosti" in "pravne napake". Medtem ko opozicija želi pomagati kmetom, naravna struktura poudarja:
Zakaj dejstva (85): Članek natančno odraža standardno politično pripoved o tem zakonodajnem neuspehu. Pravilno opredeljuje akterje (vlada Janša proti senčni vladi pod vodstvom Golob/partiji Svoboda) in predlagani poseben mehanizem (30% predplačila pred končno oceno škode). Podrobnosti
Zakaj objektivnost (90): Govor je v glavnem nevtralen in novinarski. Medtem ko v naslovu uporabljajo močne besede ("blokirala" - blokiran), besedilo predstavlja obe strani: razloge opozicije (počasen odziv, potreba po hitrem gotovini) in nasprotni argument vlade ( pomanjkljivosti v zakonu). Izogiba se čustvenim pridevnikom in
Predsednik vlade Janez Janša je na zasedanju narodne skupščine, kjer je odgovarjal na parlamentarna vprašanja, pohvalil davčni predlog opozicijske stranke Svoboda. Cilj predloga je povečati splošno oprostitev davka na dohodek s približno 5.552 na 6.500 evrov, kar bi zmanjšalo znesek davkov, ki jih plačujejo zaposleni, in jim omogočilo več denarja v žepih. To se je zgodilo po tem, ko je prejšnja vlada pod vodstvom Roberta Goloba ustavila postopno povečanje tega oprostitve, ki je bila del prejšnjega načrta davčne reforme Janšaša. Janša je potrdil pobudo Stranke svobode in navedel, da bi jo njegova vlada lahko podprla ali dopolnila, čeprav natančne številke in časovni okvir za izvajanje še niso bili objavljeni. Predlagane spremembe vključujejo tudi prilagoditve stopnje dohodkovnega davka, pri čemer se najvišja stopnja uporablja le za dele letnega obdavčljivega dohodka, ki presega 150.000 EUR.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je predstavljen tako potrditev predsednika vlade o predlogu opozicije kot tudi ozadje zgodovinskega konteksta davčnih reform. Ne kaže očitne pristranskosti do nobene strani, temveč poroča o politični dinamiki in morebitnih prihodnjih ukrepih sedanje vlade.
Zakaj dejstva (85): The article accurately reports Premier Janez Janša's comments during a parliamentary session regarding the tax proposal by the opposition party Freedom. It includes direct quotes from Janša and provides context about the previous government's tax reforms. However, it does not provide specific data t
Zakaj objektivnost (75): The article maintains a relatively neutral tone but shows some bias through phrases like 'aleluja in hvala Bogu,' which convey approval of the opposition's proposal. The framing suggests a positive view of the Freedom party's initiative without presenting counterarguments or alternative perspectives
V oddaji "Echo of the Week" je novinarka Vida Petrovčič intervjuvala političnega analitika Aljuša Pertinača, ki je analiziral rezultate nedavnih referendumov. Vladajoča koalicija je izgubila ustavni referendum o parlamentarni preiskavi, vendar je osvojila svetovalne referendume o glasovalnih pravicah tujih državljanov na lokalnih volitvah in pogojih za finančno socialno pomoč prek javne službe. Po mnenju Pertinača opozicija ni preveč zaskrbljena zaradi izgube teh dveh referendumov, saj so manj ideološko pomembni v primerjavi s referendumom o parlamentarni preiskavi in plačilu prispevka RTV, ki sta bila večinoma glasovi za ali proti Janezu Janši. Pertinač predlaga, da če Janša ostane pasiven, se opozicija sooča z večjimi izzivi pri mobilizaciji svojih volivcev. Kritizira strategijo koalicije, da izčrpa volivce z številnimi vprašanji referenduma in ugotavlja, da se vladajoča stran ni v celoti aktivirala v kampanji, čeprav je začela iz šibkejšega položaja zaradi tekmovanja proti opozicijski koaliciji, ki jo podpirajo aktivisti civilne družbe. Pertinač poudarja tudi pomanjkanje jasnosti v kampanjah za odpravo
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo analizo rezultatov referenduma in političnih strategij, ne da bi očitno naklonil nobeni strani. Vključuje kritične poglede na vladajočo koalicijo in opozicijo ter poudarja zaskrbljenost zaradi izčrpanosti volivcev in taktike kampanje.
Zakaj dejstva (85): The article gives an overview of the referendum and mentions the political implications but lacks detailed specifics about the law itself. It accurately reports the political positions of different groups.
Zakaj objektivnost (75): The article has a clear ideological bias, focusing on the challenges faced by the opposition and implying criticism of the government strategy without providing balanced perspectives.
Članek obravnava prihodnji slovenski referendum o intervencijskem zakonu, katerega cilj je povečati pokojnine, zmanjšati DDV na hrano in energijo, znižati davke na nepremičnino in izboljšati zdravstveno varstvo. Zakon omogoča upokojencem, ki še naprej delajo, da poleg plače prejmejo polno pokojnino, kar se sindikati in opozicija upirajo. Magister Ivan Simič, davčni strokovnjak in nekdanji direktor družbe Fursa, podpira zakon in trdi, da koristi gospodarstvu in izboljša konkurenčnost Slovenije z zmanjšanjem bremena za visoko dohodnjene z "socialno omejitvijo" prispevkov. Kritizira nasprotnike, ki trdijo, da zakon daje prednost bogatih, in navaja, da 26 evropskih držav že dovoljuje upokojencem, da delajo in hkrati prejemajo polne pokojnine. Zakon želi tudi znižati cene hrane in goriva, čeprav opozicija trdi, da bi to lahko privedlo do višjih maloprodajnih cen.
Ocena pristranskosti (Konservativno): V članku je pro-vladni davčni strokovnjak močno podprl zakon o intervenciji, poudaril gospodarske koristi in konkurenčnost, hkrati pa kritiziral opozicijske trditve kot nelogične. Zakon označuje kot koristno za vse državljane in zavrača pomisleke, ki so jih izrazili sindikati in levica.
Zakaj dejstva (85): The article accurately reports the content of Ivan Simič's comments on the intervention law, including his arguments about pensioners working while receiving full pensions and the six European countries that allow this. It also references the constitutional court allowing the referendum and the oppo
Zakaj objektivnost (55): The article presents Simič’s views in a largely favorable light, using phrases like 'odločno podprl' (decisively supported) and quotes him criticizing opponents as lacking logic. The tone leans toward supporting the intervention law and dismisses opposition concerns as unfounded, showing bias rather
Članek obravnava pred nedeljski referendum, s poudarkom na tehnoloških vidikih vladanja predsednika vlade Janeza Janše. V petek, 9. oktobra, so predstavniki povezanih sindikatov v parlamentu predložili 42.694 podpisov za pravno zavezujoč referendum o zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije. V članku so poudarjeni postopkovni koraki, ki so jih sprejele sindikalne skupine za spodbujanje tega referenduma, s poudarkom na njihovih prizadevanjih za pridobivanje zadostne podpore.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja dejanske podatke o zbiranju podpisov za referendum, ne da bi očitno naklonil nobeni strani. Opisuje dejanja predstavnikov sindikatov in omenja pravni postopek, vendar ne vključuje pristranskega jezika ali enostranskega vira.
Zakaj dejstva (80): The article accurately describes the approval of the referendum proposal by the Finance Committee and the planned date of the referendum. It also quotes officials and highlights the debate around the content of the law. However, it omits some of the more detailed economic arguments made by both side
Zakaj objektivnost (65): The article contains some biased language, particularly when describing the opposition’s view of the law as being 'for the rich.' This framing may influence reader perception and suggests a slight leaning toward the opposing viewpoint.
V članku se razpravlja o tem, kako se je Slovenija po nedavnih rezultatih referenduma dejansko razdelila na dve frakciji in o reakcijah vodilnih vladnih in opozicijskih politikov po zaprtju volilnih mest. Ena frakcija je sestavljena iz koalicije strank, ki so se na spomladanskih parlamentarnih volitvah udeležile oblikovanja vlade z Robertom Golobom. Ta koalicija je izbrala predsednika narodnega zbora in predsednika vlade. Druga frakcija vključuje bolj kohezivno skupino, ki jo sestavljajo predvsem stranke, ki so izgubile oblast na letošnjih parlamentarnih volitvah, skupaj s segmenti civilne družbe, za katere je značilna politična aktivnost, ki podpira prehodne ali transakcijske levičarske centre. Te skupine so močno financirane iz tujih in domačih zasebnih virov ter prejemajo podporo medijskega kartela, ki so v lasti velikana in nacionalne javne televizije, pa tudi vse več sindikatov v javnem in zasebnem sektorju. Vse te skupine so pričakovale, da bo četrta vlada pod vodstvom Janeza Janše zelo bojna.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je politična pokrajina predstavljena v smislu boja med koalicijo za Golob in bolj združeno opozicijo, vključno z skupinami civilne družbe, ki so opisane kot podpornice "prehodnih ali transakcijskih levičarskih" ideologij. Kritizira vladajočo koalicijo, da je podcenjevala tesnost med
Zakaj dejstva (65): The article provides some factual background on the political divisions in Slovenia but includes speculative and potentially inaccurate statements about the motivations of certain groups. It lacks concrete evidence to back up some of its claims.
Zakaj objektivnost (55): The tone is strongly biased against the government and the ruling coalition, using terms like 'antijanšizma' and suggesting conspiracy-like motives behind the political actions. It lacks neutrality and balance.
DomovinaNeodvisenProgresivnoDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 75
Prvi referendum pod četrto vlado Janeza Janše se je uspešno končal. Kljub omejenim rezultatom na dveh ključnih referendumskih vprašanjih je sporočilo volivcev, ki so se udeležili v rekordnem številu, jasno. Proti-Janša čustva ostajajo močna, kar kaže na nadaljevanje nezadovoljstva javnosti z njegovim vodstvom.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek poudarja anti-Janša čustva in pomeni kritiko njegovega vodstva, kar kaže na okvir, ki se ujema z opozicijskimi pogledi, ne pa z nevtralnostjo. Tone poudarjajo nezadovoljstvo volivcev, ki se nagibata k levičarski interpretaciji političnega ozračja v Sloveniji.
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (75): The article exhibits a clear ideological bias, emphasizing anti-Janša sentiments and suggesting a stronger opposition presence without adequately representing the government's perspective.
Članek obravnava komentar Uroša Esiha o morebitni novi bitki za referendum, s sklicevanjem na njegov članek z naslovom 'December Poker with the Intervention Law'. Esih trdi, da je bila strategija, uporabljena na prejšnjem referendumu, neuspešna, zato koalicija okleva, da bi izvedla še en referendum. Predlaga, naj se predsednik vlade Janez Janša osredotoči izključno na zakonodajni referendum in vključi zainteresirane deležnike.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek uravnoteženo obravnava različna stališča glede strategij referenduma, ne da bi očitno naklonil nobeni strani. V njem so navedena mnenja komentatorja, vendar ni jasno, da je ena politična stran bolj naklonjena kot druga.
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (70): The article presents a somewhat neutral perspective by quoting Uroš Esih’s analysis but leans slightly toward the government’s position by suggesting that Prime Minister Janez Janša should focus on legislative referendums. The tone remains mostly objective but shows a subtle bias in favor of the rul
DemokracijaStrankarsko povezanKonservativnoDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 20
Članek kritizira trenutne opozicijske stranke, zlasti Svobodo in Levo, ker naj bi širile protislovne trditve glede vladnega izrednega zakona za razvoj Slovenije. Avtor trdi, da opozicija hkrati opozarja na velik proračunski primanjkljaj, ki ga povzročajo znižanja davkov, medtem ko pravi, da bodo navadni državljani od zakonodaje imeli le malo koristi. Članek trdi, da ukrepi, kot so znižanje DDV na osnovne izdelke, znižanje prispevkov za samozaposlene osebe in prilagoditev pokojninskih pravil, neposredno prenesejo denar nazaj na prebivalstvo, zaradi česar je dvojna pripoved opozicije logično nedosledna. Poleg tega ugotavlja, da so ti isti člani opozicije predhodno blokirali reforme davka na dohodek pod prejšnjo vlado Janše, kar je privedlo do nižjih neto plač za zaposlene. Predsednik vlade Janez Janša je poudaril pomen zmanjšanja delovne obremenitve za gospodarsko konkurenčnost, davčni strokovnjak Ivan Simich pa je dejal, da je sedanja vlada naredila najpomembnejše korake in izgubila kompas, saj je napovedal, da bodo volivci odločili na referendumu.
Ocena pristranskosti (Konservativno): V članku se kaže močno desno usmerjeno oblikovanje z izrecno kritiko levičarskih opozicijskih strank (Svoboda in Levica), ki označujejo njihove argumente kot "laži" in navajajo, da so "izgubili svoj kompas". V njem zagovarja politiko desnocentristične vlade, ki jo vodi Janez Janša, in poudarja, da je
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (20): Highly biased and inflammatory. The author uses emotionally charged language like 'lies,' 'lost their compass,' and 'shouting.' The piece frames the opposition entirely negatively and presents the government's position as the only logical reality, lacking any balance or neutral reporting.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.
![[Video] Aljuš Pertinač: Če je Janša pasiven, ima opozicija težave (Odmev tedna, 16. 10. 2026)](https://images.weserv.nl/?url=slovenskenovice.delo.si%2Fmedia%2Fimages%2F20261021%2F3754253.width-660.format-webp.webp&w=3840&q=75&output=webp&we)
Slovenia
