Vera Mejak, nekdanja vodja Banke Slovenije in nekdanja predsednica Finančnega nadzornega organa, je izrazila zaskrbljenost zaradi trenutne gospodarske smeri Slovenije in poudarila potrebo po strokovni strokovnosti, pravičnosti in večjem spoštovanju med državljani. V intervjuju za Radio Ognjišče je poudarila tako napredek, dosežen od neodvisnosti, kot tudi izzive, s katerimi se trenutno sooča država, zlasti v javnih financah, pravosodju, politični kulturi in uspešnosti javnega sektorja.
Opozorila je na razvoj, kot je gradnja cest, avtocest in drugih prometnih povezav, ki so izboljšali dostop za bolj oddaljena območja do večjih mest, zdravstvenih storitev in bolnišnic.
Po njenem mnenju so to negativni trendi, ona pa ni zaznala nobenega pozitivnega razvoja. Prav tako je izrazila zaskrbljenost zaradi produktivnosti, izvoza in dolga, čeprav je priznala, da nima dovolj podrobnega znanja o trenutnih finančnih podatkih ali zakonodaji, da bi ocenila posebne odločitve, ki jih je sprejela sedanja uprava.
Kot je dejala, je Slovenija v zadnjih letih dosegla vrhunec, saj je v letu 2013 dosegla najvišje stopnje, ki so bile dosežene v obdobju 2007-2013, in sicer v letu 2013 je dosegla najvišje stopnje, ki so bile dosežene v letu 2014.
Po tem je treba razpoložljiva sredstva vlagati predvsem na področjih, kjer jih je mogoče hitro povrniti in ustvariti novo vrednost. To bi moralo slediti celoviti bilanci stanja, ki ocenjuje, koliko je država pridobila, izgubila in kaj dejansko potrebuje. Pričakuje, da bo nova vlada najprej določila dejanski status vsakega ministrstva: koliko neplačanih obveznosti obstaja, koliko računov še prihaja in koliko denarja bo potrebno za poravnavo starih dolgov.
Na podlagi lastne izkušnje na Kanarskih otokih je spomnila, kako so oblasti omejile gibanje zaradi pomanjkanja zaščitne opreme. Zato je pri ocenjevanju takšnih odločitev bistveno oceniti morebitno škodo, ki jo povzroča zamudo pri ukrepanju, in preveriti, ali je bila poraba prekomerna ali zlorabljena. Na področju pravosodja ima Mejak izkušnje kot namestnik tožilca v kompleksnih primerih gospodarskega kriminala.
Medtem se poglabljajo razprave o davčni reformi. Prvi od petih fokusnih skupin, ki so se zbrale ta teden, je predstavil začetne osnutke davčnih predlogov. Eden od predlogov vključuje znižanje prvega sloja davka na dohodek s sedanjega 16% na 10%, povečanje splošne davčne olajšave s 5.500 € na 7.000 € ali 8.000 €. Na primer, tisti, ki zaslužijo minimalno plačo, bi prejeli približno 55 € več na mesec, medtem ko bi tisti s povprečnimi plačji lahko videli dodatni neto dobiček v višini 90 €. Tisti, ki zaslužijo dvakrat povprečno plačo, bi lahko videli dodatnih 100 €. Najvišji davčni sloj s stopnjo 50% bi bil odpravljen.
Poleg tega je v načrtu znižanje davčne stopnje za dohodek pravnih oseb, ki je bila leta 2024 zaradi prizadevanj za povodnje povečana na 22%. Za dohodke do 1 milijona evrov bi ostale obstoječe davčne stopnje, vendar bi se stopnja nad tem pragom zmanjšala za vsaj polovico, potencialno na 10%.
Pozornost je usmerjena tudi na morebitni referendum o intervencijskem zakonu, če je zakon zavrnjen, nekaterih davčnih zakonov ni mogoče spremeniti za eno leto. Strateški svet za gospodarstvo išče rešitve, da bi slovenski davčni sistem postal bolj konkurenčen, predvidljiv in prijazen do dela in podjetništva. Med predlogi so spremembe v lestvici davka na dohodek, višja splošna davčna olajšava, drugačna obravnava podjetij in kapitala ter poenostavitve za samozaposlene osebe in imetnike virtualnih valut. Ključna točka razprave je dohodkovni davek. Fokusna skupina je preučila spremembe v lestvici davka na dohodek in splošne davčne olajšave.
Obdavčevanje plač je ključni element gospodarske konkurenčnosti. Če je razlika med bruto stroški dela za delodajalce in neto zaslužkom zaposlenih prevelika, lahko posledice vključujejo zmanjšano motivacijo za dodatno delo, šibkejšo sposobnost za privabljanje usposobljenih delavcev in višje stroške za podjetja. Zato se postavlja vprašanje, kako prerazporediti davčno breme, tako da se delo bolje nagradi, medtem ko država vzdržuje trajnostne javne finance.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.
Postani podpornik
Slovenia
