Nova vlada izjemno pospešila aktivnosti na področju črpanja evropskih sredstev
Nova vlada, ki jo vodi Janez Janša, je od junija 2026 bistveno pospešila prizadevanja za dostop do evropskih sredstev. Predhodno je pod prejšnjo vlado Janša Slovenija v programskem obdobju 2021272027 pogajala o okvirih za evropsko financiranje. Slovenija ima približno 3,2 do 3,26 milijarde evrov na voljo iz programa evropske kohezijske politike (z nacionalnim sofinanciranjem, s čimer se skupna sredstva povečajo na približno 4,3 do 4,5 milijarde evrov), ki jih je treba porabiti do konca leta 2029.
Nova slovenska vlada je pod svojim vodstvom znatno pospešila prizadevanja za dostop do sredstev Evropske unije. Od junija 2026 je administracija pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše okrepila dejavnosti, povezane z črpanjem finančnih sredstev EU. Kohezijski skladi niso več kritično ogroženi, rok za načrt okrevanja in odpornosti pa se izteče do konca leta 2026.
Za dostop do teh sredstev je odgovorno ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, ki ga trenutno vodi dr. Monika Kirbiš Rojs. Leta 2020 je bila državna sekretarka tega ministrstva v prejšnji vladi Janša in velja za vodilnega strokovnjaka za sredstva EU.
Opozorila je na roke in tveganje izgube sredstev EU. Opozorila je tudi, da Hrvaška presega Slovenijo od obeh strani in da je v vseh evropskih programih do leta 2029 na voljo veliko sredstev EU, vendar jih vlada Golob effectiv ne uporablja učinkovito in nima sposobnosti za izvajanje infrastrukturnih projektov. Opozorila je, da je Slovenija med najslabšimi članicami (dolgo časa smo bili celo na dnu ali blizu dnu) in da se denar namenja za mehke vsebine namesto za infrastrukturo.
Odtegnitev iz načrta za okrevanje in odpornost Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, ki deluje v okviru Ministrstva za finance, je odgovoren za odvzem sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost (RRP). Slovenski RRP je potrdil Evropski svet julija 2021 in sredstva so na voljo do konca leta 2026.
Zato smo konec prejšnjega tedna zahtevali dodatne informacije pri ustreznem uradu v Ministrstvu za finance. 61 milijard evrov je nepovratnih sredstev in 469 milijonov evrov posojil iz evropskega mehanizma za sanacijo in odpornost (mehanizem). Pogoj za izplačilo sredstev je uspešno izpolnjevanje mejnikov in ciljev pri reformah in naložbah v okviru reformnega mehanizma. Še vedno 272 milijonov evrov Nadalje so pojasnili, da je Evropska komisija (ES) doslej v celoti izplačala šest zahtevkov Sloveniji, saj je ocenila, da je bilo izpolnjenih vseh 122 mejnikov in ciljev, povezanih z njimi.
Preostalih 60 mejnikov in ciljev bo vključenih v sedmo ali zadnjo zahtevo za plačilo, ki jo bo država predložila Bruslju.Premier Janez Janša in predsednik Evropskega sveta António Costa sta v petek v Brdu blizu Kranja razpravljali o prihodnjih proračunskih prednostnih nalogah EU.Glavna tema njunih pogovorov v okviru Costajevega obiska evropskih prestolnic je bila pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru Evropske unije za obdobje med letoma 2028 in 2034.
Ključni izzivi: hrana, energija in kibernetska varnost Predsednik vlade Janez Janša je po srečanju dejal, da bodo hrana, energija in kibernetska varnost skupaj z obrambo ključne prednostne naloge za Slovenijo v pogajanjih o prihodnjem sedemletnem proračunu.
Janša je poudaril pomen evropske kohezijske politike, ki po njegovem mnenju bistveno prispeva k enotnosti v Evropski uniji in izkoriščanju njenega razvojnega potenciala.
Predsednik Evropskega sveta António Costa je pojasnil, da tudi drugi evropski voditelji tokrat ne postavljajo rdečih linij. Med skupnimi prednostnimi nalogami je poudaril konkurenčnost evropskega gospodarstva, obrambo, varnost in odpornost ter poudaril, da vsi voditelji priznavajo potrebo po ohranjanju kohezije in skupnih kmetijskih politik.
V zvezi s tem je poudaril, da se pri govorjenju o odličnosti ne more sklicevati le na dve, tri ali štiri države, temveč na vseh 27 držav članic. Kot primer je navedel avtomobilsko industrijo, kjer se deli za nemške ali francoske avtomobile proizvajajo v državah, kot sta Slovenija in Portugalska, kar pomeni, da je treba zgraditi prave evropske dobavne verige in izkoristiti vse talente, ki jih ima Unija.
Pojdite k primarnim virom (2)
Uradni viri, na katerih temelji poročanje. Preberite jih neposredno in se izognite uokvirjanju.
Nova vlada, ki jo vodi Janez Janša, je od junija 2026 bistveno pospešila prizadevanja za dostop do evropskih sredstev. Predhodno je pod prejšnjo vlado Janša Slovenija v programskem obdobju 2021272027 pogajala o okvirih za evropsko financiranje. Slovenija ima približno 3,2 do 3,26 milijarde evrov na voljo iz programa evropske kohezijske politike (z nacionalnim sofinanciranjem, s čimer se skupna sredstva povečajo na približno 4,3 do 4,5 milijarde evrov), ki jih je treba porabiti do konca leta 2029.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek vsebuje dejanske informacije o pospeševanju uporabe evropskih sredstev pod novo vlado, pri čemer navaja posebne številke, časovne razporede in vloge uradnikov.
Zakaj dejstva (85): The article reports on the accelerated European funds spending by the new government under Janez Janša, citing specific deadlines and figures from the previous Janša government. It references the Ministry responsible for EU funds and mentions Dr. Monika Kirbiš Rojs as an expert. While there is no pr
Zakaj objektivnost (75): The tone is generally neutral but includes some emotionally charged language such as 'slabo črpanje' (poor spending) and 'prehiteva po levi in desni' (being overtaken left and right), which may imply criticism of Croatia. There is also a focus on the importance of not losing funds, which suggests a
Nova vlada, ki jo vodi Janez Janša, je od junija 2026 znatno pospešila absorpcijo evropskih sredstev. Predhodno je pod prejšnjo vlado Janša Slovenija v programskem obdobju 2021272027 pogajala o okvirih za evropsko financiranje. Slovenija ima dostop do približno 3,2 do 3,26 milijarde evrov iz evropskih kohezijskih skladov (z nacionalnim sofinanciranjem, s čimer se skupna razpoložljiva sredstva povečajo na približno 4,3 do 4,5 milijarde evrov), ki jih je treba porabiti do konca leta 2029.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so navedeni konkretni podatki, časovni razporedi in vloge uradnikov. V članku ni očitno pristranskega jezika, enostranskega pridobivanja virov ali uredniškega mnenja. Osredotočen je na postopkovne posodobitve in uspešnost.
Zakaj dejstva (85): This article mirrors the first in content, providing similar details about the acceleration of EU fund spending, the ministry involved, and the role of Dr. Monika Kirbiš Rojs. It also references the previous government's performance and Slovenia's ranking. The facts are consistent with the first art
Zakaj objektivnost (75): Similar to the first article, this piece uses emotionally charged language like 'slabo črpanje' and implies criticism of Croatia through the phrase 'prehiteva po levi in desni.' The emphasis on preventing loss of funds suggests a pro-active stance rather than pure neutrality.
V članku se razpravlja o pospešenih prizadevanjih nove vlade pod vodstvom Janeza Janše, da bi v Sloveniji črpala sredstva Evropske unije. V članku je poudarjeno, da kohezijska sredstva niso več kritično ogrožena, načrt za obnovo in odpornost pa ima rok do konca leta 2026. Ključni mejniki morajo biti izpolnjeni do 31. avgusta, končna zahteva pa mora biti predložena do 30. septembra. V članku je navedeno, da je prejšnja vlada pod vodstvom Janše pogajala o okviru za sredstva EU v letih 2020 in 2021, s čimer je na voljo približno 3,2 do 3,26 milijarde evrov (plus nacionalno sofinanciranje v skupni vrednosti približno 4,3 do 4,5 milijarde evrov), ki jih je treba porabiti do konca leta 2029 v skladu s pravilom N2 +. Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, ki ga zdaj vodi dr. Monika Kirbiš Rojs, ima v tem procesu osrednjo vlogo. V članku je poudarjeno, da je Kirbiš Rojs, ki je predhodno služil kot državni sekretar, aktivno delal za izboljšanje porabe sredstev EU in opozoril, da Slovenija zaradi slabe uspešnosti prejšnje vlade ni učinkovito izkoristila potencial sredstev EU.
Ocena pristranskosti (Sredina): Medtem ko članek obravnava uspešnost sedanje in prejšnje vlade glede uporabe sredstev EU, predstavlja oba stališča, ne da bi očitno naklonil nobeni strani.
Zakaj dejstva (85): The article reports on the accelerated efforts by the new Janez Janša government to access European funds, citing specific deadlines and responsibilities. It references past performance under previous governments and mentions Monika Kirbiš Rojs as a key figure with expertise in EU funding. While the
Zakaj objektivnost (70): The tone leans slightly towards praising the current government's efforts while highlighting past shortcomings. The article emphasizes the importance of accessing EU funds and mentions concerns about losing them, which may reflect a political bias in favor of the current administration.
Radio OgnjiščeStrankarsko povezanSredinaDejstva 70Objektivnost 805. 9. 2026
4. septembra 2026 se je slovenski premier Janez Janša srečal s predsednikom Evropskega sveta Antóniom Costom v Kranju, da bi razpravljal o pripravah za naslednji sedemletni proračunski okvir EU (MFF), ki zajema leto 2028-2034. Janša je poudaril prednostne naloge Slovenije na področju prehranske varnosti, energetske varnosti, kibernetske varnosti in obrambe ter poudaril potrebo po tem, da varnost in razvoj potekajo skupaj. Poudaril je gospodarsko konkurenčnost, inovacije in industrijsko preobrazbo kot ključna področja, ki zahtevajo naložbe, hkrati pa poudaril pomen kohezijske politike EU za enotnost in rast v Uniji. Janša se ni zavzemal za stroge rdeče črte v pogajanjih, vendar je opozoril na morebitna zmanjšanja carinskih prihodkov, ki bi lahko škodovala Sloveniji.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnotežene poglede Janše in Coste, ki se osredotočajo na skupne cilje, kot so varnost, konkurenčnost in kohezija.
Zakaj dejstva (70): This article focuses on the meeting between Janez Janša and Antonio Costa discussing the next MFF framework. It provides specific details about Slovenia's priorities and the topics discussed. However, it does not directly address the acceleration of EU fund spending mentioned in the other articles,
Zakaj objektivnost (80): The tone remains professional and objective, focusing on the discussion of priorities and policy goals without apparent bias. The language is formal and avoids emotional or loaded terms, maintaining a balanced perspective.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.
Slovenia
