Štrukelj zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča, poziva k podpisom za referendum
Branimir Štrukelj, prvi podpisnik peticije za ustavni referendum o zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije, je 3. avgusta 2026 izrazil zadovoljstvo z odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je referendum dovolil. Štrukelj, ki zastopa Konfederacijo sindikatov javnega sektorja v Sloveniji, je navedel, da je sodišče poslušalo njihove argumente, zlasti glede pravice državljanov, da odločijo, ali želijo spremembe, ki jih predlaga zakon, ki po njegovem mnenju vključuje vmešavanje v socialno državo in njene temeljne elemente solidarnosti v pokojninskem in zdravstvenem sistemu. Poudaril je, da so določbe zakona, ki opredeljujejo davke, namenjene preprečevanju referenduma.
Pojdite k primarnim virom (9)
Uradni viri, na katerih temelji poročanje. Preberite jih neposredno in se izognite uokvirjanju.
Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, je izrazil zadovoljstvo z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je dopustila razpis zakonodajnega referenduma o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije. Štrukelj meni, da bi ta zakon povzročil konček socialne države, ker bi poskušal spremembe pokojninske sisteme v zdravstvenem zavarovanju. Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je ocenil odločitev kot 'veličastno', ker je omejil pravico državljanov do referenduma. Zbiranje podpisov za razpis referenduma bo začelo 1. septembra K.S90 je odločitev pozdravil kot zmago demokracije.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je ta odločitev označena kot zmaga za demokracijo in poudarjene so pomisleki glede vpliva zakona na socialno blaginjo, ki je v skladu z levičarskimi vrednotami.
Ustavno sodišče Slovenije je odločilo, da je referendum o intervencijskem zakonu za razvoj Slovenije dovoljen, kar je sprožilo močne reakcije političnih osebnosti. Opozicijske stranke in nekatere politične skupine to odločitev vidijo kot zmago proti vladajoči koaliciji, ki jo obtožujejo, da spodkopava pravico državljanov do neposredne demokracije. Odločitev omogoča referendum o zakonu, ki vključuje ukrepe, ki vplivajo na zdravstveno varstvo, pokojnine, trg dela, davke in socialne prispevke. Politični voditelji iz opozicije, zlasti iz stranke Socialna demokracija (SD), kritizirajo vladajočo koalicijo, da poskuša zatreti referendum z zakonskimi manevri in trdijo, da je sodišče obnovilo demokratične pravice. Nekateri politiki, vključno s vodjo SDS Jelko Godec, to odločitev obravnavajo kot prelomnico, ki kaže, da je odločba omogočila vse možnosti za prihodnje odločitve, drugi pa kritizirajo sodišče, da je prekoračilo svojo avtoriteto.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se odločba ustavnega sodišča obravnava kot obramba demokratičnih načel in pravic državljanov ter kritizira vladajočo koalicijo za poskus zatiranja referenduma.
Branimir Štrukelj, prvi podpisnik peticije za ustavni referendum o zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije, je 3. avgusta 2026 izrazil zadovoljstvo z odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je referendum dovolil. Štrukelj, ki zastopa Konfederacijo sindikatov javnega sektorja v Sloveniji, je navedel, da je sodišče poslušalo njihove argumente, zlasti glede pravice državljanov, da odločijo, ali želijo spremembe, ki jih predlaga zakon, ki po njegovem mnenju vključuje vmešavanje v socialno državo in njene temeljne elemente solidarnosti v pokojninskem in zdravstvenem sistemu. Poudaril je, da so določbe zakona, ki opredeljujejo davke, namenjene preprečevanju referenduma.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se referendum obravnava kot demokratična nujnost, poudarjajo pa se državljanske pravice in zakon kritizira kot grožnjo socialni državi.
Ustavno sodišče Slovenije je razsodilo, da je odločitev parlamenta, ki zavrača možnost referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, neveljavna. Sodišče je ugotovilo, da je zakon, čeprav je predvsem osredotočen na davčne ukrepe, obravnaval tudi druga pomembna vprašanja, kot so pogoji zaposlitve, pokojnine, zdravstveno varstvo in gostoljubje, ki niso neposredno povezani z davki ali prispevki.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek uravnoteženo predstavlja sodbo ustavnega sodišča, pojasnjuje pravne razloge za odločbo in njene posledice za prihodnje demokratične procese.
Ustavno sodišče je razveljavilo odločbo o nezakonitosti referenduma o zakonu o intervencijskih ukrepih, kar bi lahko vplivalo na pravno veljavnost referenduma in potencialno vplivalo na prihodnje zakonodajne procese v zvezi z nujnimi pooblastili.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek poroča o sodni odločitvi ustavnega sodišča, ki je nevtralen organ.
Članek poroča o kritikih članov koalicijske vlade na odločitev ustavnega sodišča, da dovoli referendum o zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije. Poslanski SDS Aleksander Reberšek in Andrej Poglajen obtožujejo sodišče, da je levičarsko, pri čemer navajajo pripombe nekdanjega poslanca J. Murgela o zamenjavi sodnikov. Trdijo, da je sodišče postavilo ideologijo nad ustavo. Politolog Miro Haček ponuja drugačen pogled in predlaga, da odločitev sodišča koristi vladi, saj lahko prihrani milijone v proračunskih sredstvih ali zagotovi politično zmago. Članek poudarja razpravo o vlogi ustavnega sodišča in posledicah za demokratične procese.
Ocena pristranskosti (Konservativno): V članku je odločba ustavnega sodišča označena kot ideološko usmerjena proti levici, uporabljena pa je tudi izraz "ideološko kontaminirano" in poudarjena kritika desničarskih politikov, kot so tisti iz SDS.
Ustavno sodišče Slovenije je razveljavilo odločbo narodne skupščine (DZ), ki je prepovedala zakonodajni referendum o zakonu o poseganju za razvoj Slovenije. Sodišče je s sedmimi glasovi za in enim proti odločilo, da zakon, čeprav vsebuje nekatere teme, ki ne spadajo v referendum, kot celota ne spada pod ustavno prepoved referenduma. Razdružljivo mnenje sodnika Marka Starmana je trdilo, da večina ni jasno opredelila, katere določbe zakona so bile ustavno izključene, preden je ocenila posledice referenduma.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek obravnava politično občutljivo pravno odločitev, ki vključuje morebitni referendum, vendar je okvir uravnotežen.
Ustavno sodišče Slovenije je razsodilo, da je referendum o zakonu o poseganju za razvoj Slovenije dopustno, kar je povzročilo pomembno politično delitev. Opozicijske stranke, vključno z glavno opozicijsko stranko Svoboda, so pozdravile odločitev, v kateri so poudarile pomen neposredne demokracije z referendumi.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je odločba ustavnega sodišča označena kot zmaga demokratičnih načel in neposredno kritizirana vladajoča koalicija, ki spodkopava demokratične procese.
Slovenska ustavna sodišča je dovolila referendum o zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije. Člani vladajoče koalicije so izrazili kritiko in trdili, da odločitev sodišča odraža levičarsko ideologijo. Parlamentarni predstavniki strank NSi in SDS trdijo, da sodba sodišča omogoča referendum o znižanju davkov in drugih politikah, ki jih vidijo kot levičarske. Opozicijska osebnost, vključno s vodjo SDS Jelko Godec, je kritizirala ideološko stališče sodišča, medtem ko je premier Anže Logar odločitev opredelil kot del širših prizadevanj za ohranitev status quo. Debata poudarja napetosti med naprednimi reformami in konzervativno opozicijo v državi.
Ocena pristranskosti (Konservativno): V članku se odločba ustavnega sodišča označuje za ideološko pristransko proti levici, kritiki iz vladajoče koalicije pa to sodišče obtožujejo, da spodkopava ustavo.
Slovenska opozicijska stranka "Svoboda" je pozdravila odločitev ustavnega sodišča, ki je referendum priznal kot pomembno demokratično orodje, ki ga ni mogoče razveljaviti z zakonodajnimi vrzeli. Sodišče je odločilo, da je treba izjeme, kjer referendum ni dovoljen, razlagati v skladu z namenom ustavnih določb.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je odločitev ustavnega sodišča označena kot zmaga demokratičnih načel proti vladajoči koaliciji, pri čemer se uporabljajo močni izrazi, kot so "zloraba zakonodajnega procesa", "kršitev pravic državljanov" in "nekonstitucionalnost".
Ustavno sodišče Slovenije je odločilo, da je referendum o Zakonu o intervenciji dovoljen, kar je razveljavilo prejšnjo odločbo Narodne skupščine (DZ). Sodišče je ugotovilo, da ker zakon vključuje določbe, ki presegajo davčne zadeve, ki so običajno izključene iz referenduma, celotnega zakona ni mogoče obravnavati le kot davčnega zakona v skladu s 90. členom Ustave. Ta odločba dovoljuje sindikatom, ki jih podpirajo skupine civilne družbe, da zbirajo vsaj 40.000 podpisov za začetek referenduma o zakonu.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni pravni razlogi ustavnega sodišča in posledice njegove odločitve, ne da bi se očitno naklonil nobeni strani.
Ustavno sodišče Slovenije je odločilo v prid ustavnega referenduma o zakonu o uvedbi nižjih davkov, kar je razveljavilo odločitev Državnega sveta, ki ga je predhodno blokirala. Državni svet je trdil, da intervencijski zakon, ki vključuje več kot polovico določb, povezanih z davki in obveznimi prispevki, ne more biti predmet referenduma na podlagi 90. člena Ustave. Vendar je Ustavno sodišče to trditev zavrnilo in navedlo, da zgolj štetje števila takih določb ni dovolj za določitev veljavnosti referenduma. Poudarilo je, da je treba upoštevati tudi vsebino določb, zlasti tistih, ki vplivajo na zdravstveno varstvo, pokojnine, socialne koristi in mala podjetja. Sodišče je poudarilo tudi pomisleke glede zakonodajne tehnike "omnibus", kjer so več zakonov hkrati spremenjeni, in trdil, da bi morale takšne prakse biti upravičene s posebnimi okoliščinami.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je uravnoteženo opisano tako prvotno odločbo državnega sveta kot tudi razveljavitev ustavnega sodišča. V članku so navedeni argumenti obeh strani, ne da bi se odkrito strinjali z nobenim stališčem.
Ustavno sodišče Slovenije je razveljavilo odločitev narodne skupščine o nezakonitosti zakonodajnega referenduma o zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije. To sindikatom omogoča, da začnejo zbirati najmanj 40.000 podpisov za začetek referenduma. Sodišče je poudarilo, da zakonitost referenduma ne določa le število področij, ki so izključene iz odločitev referenduma, temveč tudi njihova vsebina in pomen. Ker zakon poleg davčnih ukrepov vključuje pomembne sistemske rešitve, je sodišče odločilo, da celotnega zakona ni mogoče obravnavati kot eno samo točko, za katero je referendum prepovedan. Zbiranje podpisov se bo začelo 1. septembra, in če se zbere vsaj 40.000 podpisov, bo narodna skupščina morala opraviti referendum o celotnem zakonu. Zakon vključuje nižje stopnje DDV za osnovne živilske in nekatere energetske izdelke, skupaj s spremembami obdavčitve, socialnih prispevkov, zdravstvenega varstva in pokojnin.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja dejansko poročilo o sodbi ustavnega sodišča in ne kaže očitne pristranskosti pri oblikovanju, izbiri besed, poudarjanju ali virah.
Slovenijsko ustavno sodišče je odločilo, da je referendum o intervencijskem zakonu dovoljen. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so Nacionalni svet Slovenije (NSi), slovenska socialdemokratica (SDS) in druge stranke predložile predlog za referendum o ustavnih spremembah, ki je zbral več kot 47.000 podpisov. Sodišče je ugotovilo, da zakon vključuje določbe zunaj področja referenduma o davkih in obveznih prispevkih, vendar splošni zakon ne spada pod omejitve, navedene v 90. členu Ustave. Odločitev omogoča nadaljevanje zbiranja podpisov za referendum, z novim rokom, določenim za 1. september zaradi poletnih počitnic.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni pravni razlogi in izid odločbe Ustavnega sodišča, ne da bi se očitno naklonjena kateri koli politični strani.
Ustavno sodišče Slovenije je odločilo, da je referendum o intervencijskem zakonu dovoljen, s čimer je blokiralo sam zakon. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so Nacionalni svet za socialno varnost (NSi), Slovenska ljudska stranka (SLS), Fokus in Demokrati in Resnica skupaj z nekaterimi člani Slovenske demokratične stranke (SDS) maja predlagali zakon. Zakon je namenjen reševanju vprašanj, povezanih z energetsko krizo, kot so nižji DDV za osnovne živilske izdelke in dobavitelje energije, hkrati pa uvaja sistemske rešitve, kot je prilagoditev davkov in socialnih prispevkov za mala podjetja in posameznike z nizkimi dohodki.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja sodbo ustavnega sodišča brez očitnega ideološkega nagibanja in se osredotoča na pravne argumente in postopkovne izide.
Ustavno sodišče Slovenije je razveljavilo odločitev nacionalnega sveta (DZ), ki je prepovedalo zakonodajni referendum o "intervencijskem zakonu" za razvoj Slovenije. Sodišče je odločilo, da zakon, ki vključuje določbe izven področja referenduma o davkih in obveznih prispevkih, ne izpolnjuje meril za neupravičenost za referendum v skladu s 90. členom ustave. Sodišče je poudarilo, da je treba upoštevati vsebino in pomen določb zakona, ne le njihovo količino. Ta odločba omogoča začetek referenduma, če vsaj 40.000 volivcev podpiše peticijo. Intervencijski zakon, ki so ga sprejeli zakonodajalci iz več strank, vključno z NSi, SLS, Fokusom, demokrati in Resnico, obravnava vprašanja, kot so nižje DDV na osnovne živilske in energetske izdelke, sistemske rešitve za mala podjetja ter prilagoditve socialnih prispevkov, zdravstvenih storitev in pokojnin.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja pravno utemeljitev in postopkovni izid odločitve ustavnega sodišča, ne da bi očitno naklonil nobeni politični strani.
Ustavno sodišče je odločilo, da je referendum o zakonu o intervencijskih ukrepih dopusten. Ta odločitev državljanom omogoča, da glasujejo o zakonitosti ali nadaljevanju nekaterih izrednih ukrepov, ki jih izvaja vlada.
Ocena pristranskosti (Sredina): Naslov poroča o pravni odločitvi glede dopustnosti referenduma, kar je nevtralna dejanska izjava.
Ustavno sodišče Slovenije je odločilo, da se lahko opravi zakonodajni referendum o zakonu o intervenciji, kar je razveljavilo prejšnjo odločitev narodne skupščine (DZ). Sodišče je ugotovilo, da če zakon vključuje vsebino, ki ni povezana z področji, kjer so referendumi prepovedani, kot so davki in obvezni prispevki, in če te teme, ki niso na referendumu, obravnavajo pomembne sistemska vprašanja, potem je lahko celoten zakon še vedno predmet referenduma. Ta odločba omogoča sindikatom in skupinam civilne družbe, da zbirajo vsaj 40.000 podpisov za zahtevo referenduma o zakonu o intervenciji, ki je bil sprejet maja. Zakon je namenjen reševanju energetske krize z ukrepi, kot so znižani DDV na osnovne živilske izdelke in reforme v obravnavi malih podjetij, davčne omejitve ter zdravstvene in pokojninske sisteme.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene pravne razloge ustavnega sodišča in opisane posledice odločbe, ne da bi se očitno zavzemala za katero koli politično stran; v članku so predstavljeni tako ozadje zakona kot postopkovni koraki, potrebni za referendum, pri čemer je ohranjena nevtralnost v tonu in oblikovanju.
Ustavno sodišče Slovenije je razsodilo, da je referendum o intervencijskem zakonu dovoljen, kar je razveljavilo prejšnjo odločitev nacionalnega sveta, ki je menilo, da ni primerna. Sodišče je navedlo, da če zakon vključuje vsebino zunaj področja referenduma, kot so določbe, povezane z davki, ne more biti predmet referenduma, razen če se obravnava celoten zakon. Vendar je sodišče sklenilo, da se intervencijski zakon, ki obravnava več področij, vključno z davki in socialnimi dajatvami, šteje za celovit zakon in tako omogoča referendum. Odločitev omogoča zbiranje podpisov za referendum, s 35-dnevnim obdobjem, ki se začne 1. septembra.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni pravni razlogi in izid odločbe Ustavnega sodišča, ne da bi se očitno zavzemala za katero koli politično stran.
Ustavno sodišče Slovenije je odločilo, da je lahko zakon o intervencijskih ukrepih za nacionalni razvoj predmet referenduma. Sodišče je razveljavilo odločitev narodne skupščine (DZ), ki je pred tem tak referendum označila za neustaven. Odločitev dovoljuje sindikatom, da zberejo vsaj 40.000 podpisov za začetek referenduma o zakonu. Zakon, ki so ga maja sprejeli člani NSi, SLS, Fokus in Demokrati, vključuje določbe o nižjem DDV za osnovne živilske izdelke in ponudnike energije, skupaj s sistemskimi rešitvami, ki vplivajo na mala podjetja, davke in socialne prispevke.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni pravni razlogi in postopkovni vidiki odločitve ustavnega sodišča, ne da bi se očitno naklonil nobeni politični strani.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.
Slovenia
