Slovenskim kmetom 2,8 milijona evrov pomoči: Do denarja so upravičeni le ...

Evropska unija je v odgovor na hude vremenske spremembe in gospodarske izgube, ki so jih lani in v prvi polovici letošnjega leta utrpeli kmetje po vsej Evropi, dodelila več kot 69 milijonov evrov sredstev za podporo kmetijstvu, vključno z 2,8 milijona evrov, posebej namenjenih slovenskim pridelovalcem jabolk.

Ta sredstva so bila dodeljena po nizu ekstremnih vremenskih dogodkov, ki so znatno vplivali na kmetijske dejavnosti v več državah članicah. V Portugalski je nevihta z imenom "Kristin" januarja in februarja letos povzročila močne padavine, močne vetre in poplave, kar je povzročilo znatno škodo na kmetijskih zemljiščih in infrastrukturi. Podobno je Romunija med junijem in avgustom lani doživela hude suše in ponavljajoče se vročinske valove, ki so vplivale na pridelek koruze in sončnice. Ciper se je v maju lani soočil z dolgotrajnimi sušnimi razmerami in ekstremnimi temperaturami, kar je povzročilo znatne izgube v pridelavi žit in povečane stroške krme za živino.

Hrvaška je spomladi in poleti leta 2025 trpela nizke temperature, prekomerno deževje in suše, kar je negativno vplivalo na pridelovalce sadja, grozdja in sladkorne pese.

Vsaka država bo prejela finančno pomoč na podlagi posebnih meril, prilagojenih njunim kmetijskim izzivom. Na primer, v Portugalski upravičeni prejemniki vključujejo pridelovalce pridelkov, pridelovalce oljčnega olja, pridelovalce sadja in zelenjave, vinarje in živinorejce. Na Hrvaškem upravičeni prejemniki so pridelovalci slivk, kašnjakov, vina, lucerne in sladkorne pese ter čebelarji in živinorejci. V Sloveniji so upravičeni za finančno pomoč samo pridelovalci jabolk. Na Cipru upravičeni vlagatelji segajo od pridelovalcev citrusov, banan, smokve, granatnih jabolk in trnjevih hrušk do pridelovalcev vina in oljčnega olja, pridelovalcev žit in krmnih rastlin, čebelarjev in živinorejcev.

V Romuniji je pomoč namenjena proizvajalcem sončnice in koruze.

Nacionalni organi v vsaki državi članici morajo zagotoviti, da kmetje čim prej prejmejo finančno podporo.Podajanje sredstev mora biti dokončano do 28. februarja 2027.Po tej fazi morajo države članice obvestiti Evropsko komisijo o podrobnostih izvajanja teh ukrepov.

V okviru skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 obstaja tudi določba za aktiviranje kmetijske rezerve v višini najmanj 450 milijonov EUR letno za obvladovanje motenj na trgu ali izjemnih dogodkov, ki vplivajo na proizvodnjo ali distribucijo kmetijskih proizvodov.

Evropska komisija je poudarila pomen krepitve orodij za obvladovanje tveganj in spodbujanja njihove širše uporabe po vsej EU. Prav tako je poudarila potrebo po proaktivnih ukrepih za obravnavo osnovnih vzrokov in izboljšanje odpornosti kmetijskih gospodarstev na vse pogostejše neugodne vremenske razmere. Ta pobuda odraža vse večjo ozaveščenost znotraj EU o potrebi, da se kmetijske politike prilagodijo vplivom podnebnih sprememb in poveča trajnost kmetijskih praks v državah članicah.