ON
← Nazaj na pregled
Slovenci med najbolj zagretimi za dobrodelnost, a pri repu po zneskih
Slovenia🏛️ PolitikaSredina6. 9. 2026

Slovenci med najbolj zagretimi za dobrodelnost, a pri repu po zneskih

Članek poroča o trendih dobrodelnega dajanja v Evropski uniji na podlagi podatkov iz poročila o dobrodelnem dajanju v svetu, ki jo je pripravila fundacija Charities Aid Foundation (CAF). Leta 2025 je 49% Slovencev darovalo denar dobrodelnim organizacijam, s čimer je Slovenija postala četrta v EU po odstotku prebivalstva, ki prispeva k dobrodelnim dejavnostim. Pri obravnavanju vseh oblik dobrodelnih donacij, vključno z neposredno pomočjo ljudem v stiski in v verske namene, je 64% Slovencev prispevalo. V poročilu je poudarjeno, da čeprav zneski donacij morda ne predstavljajo velikega deleža dohodka, je Slovenija visoko uvrščena glede na stopnjo udeležbe. Irska je vodila EU z več kot dvema tretjinama svojega prebivalstva, ki so darovali dobrodelnim organizacijam, sledijo ji Nizozemci. Romunija je kljub nižjim odstotkom donacij imela višje povprečne donacije na prebivalca in se med članicami EU uvrstila na prvo mesto, ko so vključili vse vrste donacij. Glavni razlog za ne dajanje donacij so bile finančne omejitve, zlasti v bogatejših državah.

Slovenci so med najbolj velikodušnimi donatorji v Evropi, 64 odstotkov državljanov prispeva k dobrodelnim dejavnostim leta 2025. Vendar pa so njihovi dejanski finančni prispevki še vedno bistveno nižji od povprečja Evropske unije, kar Slovenijo postavi blizu dna glede deleža donacij glede na dohodek.

V poročilu je bilo v januarju in februarju 2025 anketiranih 60.443 posameznikov v 105 državah, vključno s Slovenijo. Razlikuje se med različnimi vrstami dajanja: neposredna pomoč posameznikom v stiski, donacije dobrodelnim organizacijam in prispevki za verske namene.

Pri preučevanju denarne vrednosti teh darovanj se Slovenija močno razlikuje. Približno 60 odstotkov vseh darovanj je šlo dobrodelnim organizacijam, približno 26 odstotkov pa je bilo namenjenih neposredni pomoči posameznikom v stiski, 14 odstotkov pa je bilo dodeljenih za verske namene. Ta porazdelitev je v nasprotju z drugimi narodi, kot sta Nizozemska, kjer skoraj 79 odstotkov darovanj gre dobrodelnim organizacijam, in Maroko, kjer je 77 odstotkov namenjenih posameznikom v stiski.

Pozicija Slovenije glede na število darovalcev jo postavi na vrh Evrope. Z 64 odstotki prebivalstva, ki daruje dobrodelnim dejavnostim, presega evropsko povprečje 57 odstotkov in celo svetovno povprečje 61 odstotkov.

Kljub tej velikodušnosti je znesek dohodka, namenjenega dobrodelnim dejavnostim, še vedno nizek. 1 odstotek vsak za neposredno pomoč in verske namene. To Slovenijo postavi blizu dna lestvice EU, pri čemer samo Švedska, Madžarska in Slovaška poročajo o nižjih stopnjah. 7 odstotkov. 8 odstotkov dohodka, darovanega. Poročilo poudarja tudi močno korelacijo med lokalno identiteto in velikodušnostjo.

To kaže, da družbena kohezija in nacionalni ponos igrajo vlogo pri oblikovanju dobrodelnega vedenja.

Kako je nastalo to poročilo. Objektivne novice je to poročilo napisal iz 2 izvornih člankov s pomočjo umetne inteligence po naši metodologiji. Gre za naše lastno besedilo, ne za kopijo posameznega medija. Preberite našo metodologijo.

Odgovorni urednik: Matej BašaSte opazili napako? Sporočite jo

2 poročil

Zanima.me logoZanima.meNeodvisenSredinaDejstva 85Objektivnost 706. 9. 2026
Paradoks dobrodelnosti Slovencev: daruje nas veliko, a darujemo malo, skoraj najmanj v EU

V nedavni globalni študiji fundacije Charities Aid Foundation je Slovenija uvrščena na 20. mesto med 105 državami glede na odstotek prebivalcev, ki darujejo dobrodelnim dejavnostim. Skoraj dve tretjini Slovencev je lani prispevalo v neki obliki, skoraj polovica je darovala dobrodelnim organizacijam, četrtina neposredno posameznikom v stiski in približno 16% prek verskih kanalov. Kljub tej visoki stopnji udeležbe pa je Slovenija med najnižjimi v Evropski uniji glede na finančno vrednost donacij glede na dohodek. V povprečju Slovenci dodelijo le 0,4% svojega dohodka dobrodelnosti, 0,2% organizacijam in 0,1% vsakemu neposredni pomoči in verski nameni. To poudarja paradoks: medtem ko so mnogi Slovenci pripravljeni dati, je skupni finančni prispevek še vedno relativno skromen v primerjavi z drugimi evropskimi narodi.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni statistični podatki iz svetovnega poročila, ne da bi se očitno nagovarjali kateri koli politični perspektivi.Objektivno primerja visoko stopnjo udeležbe Slovenije pri dobrodelnih donacijah z njenim nizkim finančnim prispevkom glede na dohodek, pri čemer uporablja primerjalne podatke po vsej Evropi in po svetu.

Zakaj dejstva (85): This article provides detailed statistics from the World Giving Report, citing that 64% of Slovenians donated money for good causes in 2025, with 49% donating directly to charities. It references the same CAF study as the first article and includes additional breakdowns of donation types. The inform

Zakaj objektivnost (70): While the article acknowledges Slovenia's high percentage of donors, it frames the situation as a 'paradox,' suggesting a discrepancy between willingness to help and actual financial contributions. This introduces some editorializing, though it remains relatively balanced.

Dnevnik logoDnevnikNeodvisen🔒SredinaDejstva 75Objektivnost 653. 9. 2026
Slovenci med najbolj zagretimi za dobrodelnost, a pri repu po zneskih

Članek poroča o trendih dobrodelnega dajanja v Evropski uniji na podlagi podatkov iz poročila o dobrodelnem dajanju v svetu, ki jo je pripravila fundacija Charities Aid Foundation (CAF). Leta 2025 je 49% Slovencev darovalo denar dobrodelnim organizacijam, s čimer je Slovenija postala četrta v EU po odstotku prebivalstva, ki prispeva k dobrodelnim dejavnostim. Pri obravnavanju vseh oblik dobrodelnih donacij, vključno z neposredno pomočjo ljudem v stiski in v verske namene, je 64% Slovencev prispevalo. V poročilu je poudarjeno, da čeprav zneski donacij morda ne predstavljajo velikega deleža dohodka, je Slovenija visoko uvrščena glede na stopnjo udeležbe. Irska je vodila EU z več kot dvema tretjinama svojega prebivalstva, ki so darovali dobrodelnim organizacijam, sledijo ji Nizozemci. Romunija je kljub nižjim odstotkom donacij imela višje povprečne donacije na prebivalca in se med članicami EU uvrstila na prvo mesto, ko so vključili vse vrste donacij. Glavni razlog za ne dajanje donacij so bile finančne omejitve, zlasti v bogatejših državah.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni dejanski podatki o vzorcih dobrodelnih darovanj, ne da bi se tako očitno spodbujal kakršen koli politični program.

Zakaj dejstva (75): The article reports on Slovenia's donation rates based on data from the World Giving Report by Charities Aid Foundation (CAF). It mentions that 49% of Slovenians donated money to charitable organizations in 2025, and when including all donations, this rises to 64%. These figures align with the cross

Zakaj objektivnost (65): The tone is somewhat promotional, emphasizing Slovenia's 'hot' position in generosity while also noting that donation amounts are relatively small compared to other countries. The article presents both positive and negative aspects but leans slightly towards highlighting the contrast between percept

Kako je poročala vsaka stran

Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.

Kako je poročala vsaka stran

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Poročanje po svetu

Isti dogodek, kot so ga poročali v drugih državah.

Poročanje po svetu

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Preverjanje trditev

Ključne dejanske trditve in koliko virov jih potrjuje oz. zavrača.

Preverjanje trditev

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Ohranimo novice poštene.

ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.

Postani podpornik

Povezane zgodbe