2. julija 2026 Razkrivamo: to so Janševi načrti z državnim premoženjem in vodstvi podjetij Novice
V članku se razpravlja o predlogu nacionalnega demografskega sklada vlade Janeza Janše, katerega cilj je prenesti milijarde evrov državnega premoženja v nov sklad, ki ga bodo upravljali posamezniki, ki jih bo izbrala vlada. To vključuje prenos upravljanja podjetij, kot so Državna holdinška družba (SDH), Kapitalna družba (Kapitalska družba) in drugi pod nadzorom države. Predlog bi predčasno končal mandate sedanjih nadzornih odborov in upravljanja teh subjektov, kar bi vladi omogočilo prevzemanje njihovega upravljanja. Noven nadzorni odbor sklada bi sestavljal devet članov, pet jih je imenovala vlada na priporočilo ministrstva za finance in štiri, ki jih je izvolila nacionalna skupščina, vključno z enim, ki ga je imenovalo Združenje upokojencev. V članku je poudarjen Branko Bračko, dolgoletni vplivni član stranke SDS, kot potencialni vodja novega sklada, kljub svoji pretekli vlogi v finančno težavni družbi Unior.
Družba Petrol d.d. je 16. junija 2026 javno zavrnila vsakršno imenovanje in namigovanje, da bi bila nakupi delnic družbe s strani članov organov vodstva ali nadzora povezana z razpolaganjem z notranjimi informacijami ali s kakršno koli privilegiranim dostopom do javnih podatkov.
Nakup delnic, ki so predmet javne objave, je bil izveden v obdobju, ki je bilo v skladu z notranjimi pravili družbe, ki temelji na veljavnih evropskih in slovenskih zakonodajah, določenem kot dovoljeno obdobje za trgovanje.
Družba je posebej poudarila, da ni bila vključena v postopke priprave uredbe, ki ureja spremembe na področju regulacije cen oziroma marž, niti ni bila seznanjena z vsebino ali časovnico sprejemanja takšnih ukrepov. Odločitev o regulativnem okviru je v pristojnosti države in pristojnih institucij. Hkrati je Petrol poudaril, da je vrsta javnega opozarjanja na potrebo po celovitih sistemskih spremembah regulativnega okolja na področju energetike. Prizadevanja družbe niso bila usmerjena v posamezne kratkoročne ukrepe, temveč v vzpostavitev stabilnega, predvidljivega konkurenčnega okolja, ki bi Slovenijo bolj približalo ureditvam primernih evropskih držav.
Regulativni okvir na področju energetike pomembno vpliva na poslovanje vseh tržnih udeležencev. Zato je Petrol dosledno zagovarjal potrebo po dolgoročni in uravnoteženi ureditvi, ki celovito upošteva tako interese potrošnikov, konkurenčnost trga in dolgoročno vzdržnost izvajanja energetske oskrbe. Ob tem je družba izrazila obžalovanje, da se v delu medijskih objav ustvarja vtis nepravilnosti zgolj na podlagi časovne sovpadanje dogodkov, brez predstavitve celotnega regulatorja v poslobnem kontekstu. Takšen način poročanja lahko neupravičeno ustvarja dvome o ravnanju posameznikov v družbi, čeprav za takšne zaključke niso predstavljena nobenavstva.
Poročeno je bilo, da je v dneh pred sprejetjem nove vladne uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov na Ljubljanski borzi odvijalo nenavadno živo trgovanje z delnicami Petrola. Nova vlada Janeza Janše je na dopisni seji, na predlog ministrstva za infrastrukturo pod vodstvom Jerneja Vrtovce, naftnim trgovcem omogočila finančno darilo, povečala najvišje dovoljene marže, ker je Petolu po ocenah prinesla približno 10 milijonov evrov dodatnega dobička za vsak cent dvig. Javnost pred tem o imenovanju vlade ni bila obveščena, tako da o možnosti dvige marže, ki je že bila špekulirana v poslovno-političnih krogih, Janše pravi, da je vlada v preteklosti popolnoma liberalizirala gorivni trg.
Posamezniki so pred sejom začeli kupovati večje pakete delnic. Portal Necenzurirano ob tem razkriva, da so ravno v dveh tednih pred 'skrivnostno' dopisno sejo vlade nekateri posamezniki začeli kupovati večje pakete delnic. Med njimi izstopajo prav vodilni menedžerji Petrola na čelu s predsednikom uprave Sašem Bergerjem. Ti so v dneh pred nastopom mandata nove vlade skupaj kupili za skoraj 74 tisoč evrov delnic. Berger je 27. maja kupil 400 delnic, v istem obdobju je delavski direktor Zoran Gračner kupil 130 delnic, upravitelj Jože Smolič prav tako 400 delnic, izvršni direktor Tomaž Blagšek pa z družino še 460 delnic.
Iz javnih objav razlogi za nakup niso bili vidni, predvsem zato, ker se vodstvo za tovrstne korake ni odločilo, da je v zadnjem letu v pol. Poleg tega je ogromen znesek, več kot dva milijona evrov, v delnice vložil še poslovni Izet Rastode, znan kot "kralj banan", ki je bil v preteklosti povezan s SDS prek investicij v njihovo strankarsko televizijo. Takoj naslednji trgovalni dan po vladni odločitvi se je cena Petrola poskočila za skoraj pet odstotkov, s čimer so člani uprave v enem samem dnevu zaslužili dobrih 21 tisoč evrov.
Zaradi dogodkov, ki so se v javnosti hitro pojavili očitki v spominih na pretekle odmevne primere zlorab notranjih informacij v Petrolu, kot je bil večletni sodni postopek proti nekdanjemu predsedniku uprave Marku Kryžanowskiju.
Uprava Petrola poudarja, da imajo vzpostavljene najvišje standarde korporativnega upravljanja in stroge notranje postopke, ki članom uprave in nadzornikom natančno določajo, kdaj je trgovanje z delnicami sploh dovoljeno. V Petrolu ob tem izrecno poudarjajo, da družba ni sodelovala pri pripravi vladnih uredb o marži in sploh ni bila seznanjena z njeno vsebino ali časovno sprejetje, saj so odločitve regulatorja v okviru izključne pristojnosti države.
Pojdite k primarnim virom (1)
Uradni viri, na katerih temelji poročanje. Preberite jih neposredno in se izognite uokvirjanju.
Članek obravnava možne spremembe v političnih dinamikah moči, če bi parlamentarne volitve potekale danes, in opozarja, da bi SDS in Svetovna svoboda imeli enako podporo, medtem ko bi Respublica verjetno ostala izven parlamenta. Omenja Natašo Pirc Musar kot najbolj priljubljeno političnico in poudarja naračanje podpore SD in neodločenim skupinam. Članek se nanaša na politični barometr priljubljenosti, ki kaže, da so vodilne stranke med seboj bolj konkurenčne kot prejšnje meritve.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja nevtralen pregled predstavljeneh izidov volitev na podlagi barometra priljubljenosti brez izraza za kakšno politično stranko. Osredotoča se na statistične podatke in ne vključuje pristranih izrazov ali enostranih virov.
Zakaj te ocene (Dejstva 85 · Objektivnost 75): This article duplicates content from item 0, discussing opinion polling data and potential parliamentary outcomes. It shares similar factual accuracy but also contains subjective language and lacks additional context or sources.
Članek obravnava možne spremembe v političnih dinamikah moči, če bi parlamentarne volitve potekale danes, in opozarja, da bi SDS in Svetovna svoboda imeli enako podporo, medtem ko bi Respublica verjetno ostala izven parlamenta. Omenja Natašo Pirc Musar kot najbolj priljubljeno političnico in poudarja naračanje podpore SD in neodločenim skupinam. Članek se nanaša na politični barometr priljubljenosti, ki kaže, da so vodilne stranke med seboj bolj konkurenčne kot prejšnje meritve.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja nevtralen pregled predstavljeneh izidov volitev na podlagi barometra priljubljenosti brez izraza za kakšno politično stranko. Osredotoča se na statistične podatke in ne vključuje pristranih izrazov ali enostranih virov.
Zakaj te ocene (Dejstva 85 · Objektivnost 75): The article presents opinion polling data suggesting a close race between SDS and Svoboda, with Resnica likely out of parliament. The information aligns with the cross-source consensus but uses somewhat subjective language like 'napeto' (tense) and mentions specific individuals without clear sourcin
Janez Janša je oblikoval svojo četrto vlado po tem, ko je bil 22. maja izvoljen za predsednika vlade, kar pomeni skoraj 22 let odkar je prvič postal premier. To ga izenača s številom vlad, ki jih je vodil Janez Drnovšek, čeprav Janša še ni vodil dveh zaporednih vlad. Njegova nova vlada je edinstvena zaradi odsotnosti DeSUS-a, ki je bil prej bistveni del vseh prejšnjih koalicij Janša. Članek pregleduje Janšajeve pretekle vlade, ki se začnejo z njegovo prvo v letu 2004, kar je končalo 12-letno dominacijo LDS. LDS se je soočil z notranjimi izzivi in izgubil sedeže za SDS, ki je osvojil 29 mandatov, podobnih današnji stranki Svoboda.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek zagotavlja uravnotežen zgodovinski pregled Janšajeve politične kariere in vladnih formacij, ne da bi očitno naklonil nobeni strani.
Zakaj te ocene (Dejstva 80 · Objektivnost 85): The article covers a heated debate between Stevanović and Mesec, presenting both sides fairly. It references the controversy around Mijič’s company but doesn’t directly link to the primary source’s focus on Resnica’s ideological shift.
Dr. Vinko Gorenak, nekdanji član SDS in nekdanji minister za notranje zadeve, se je vrnil v aktivno politično vlogo kot vodja usklajevanja vlade in parlamenta pod predsednikom vlade Janezom Janšom. V intervjuju za Demokracijo razpravlja o svojih novih odgovornostih, poudarja potrebo po stabilnosti v sedanji vladi in ugotavlja, da so bili koalicijski sporazumi manj sporni kot v prejšnjih mandatih.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je uravnoteženo predstavljeno stališče in ozadje dr. Gorenaka, ne da bi očitno naklonil nobeni politični strani.
Zakaj te ocene (Dejstva 80 · Objektivnost 85): The article provides an interview with Dr. Vinko Gorenak discussing political stability and coalition work. It remains neutral and factual, focusing on his role and statements without taking sides or introducing biased perspectives.
V članku se razpravlja o razpravi med člani Levice in Slovenske demokratične stranke (SDS) glede predlaganih sprememb zakonov o parlamentarnih preiskavah. Asta Vrečko, članica Levice, predlagani zakon kritizira kot poskus uvedbe "politične policije" in trdi, da spodkopava pravno zaščito in neodvisnost sodstva. Trdi, da bi zakon parlamentarcem, kot so Aleš Hojs, Janez Mahnič in Boštjan Vrtovec, omogočil javno ciljanje posameznikov, ki jim niso všeč.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek obravnava politično razpravo, vendar predstavlja obe strani, ne da bi očitno favoriziral eno nad drugo, in vključuje neposredne citate predstavnikov različnih strank, kar bralcem omogoča, da oblikujejo svoja mnenja.
Zakaj te ocene (Dejstva 80 · Objektivnost 55): Factuality: The article accurately reports the debate around the parliamentary investigation law and includes direct quotes from Asta Vrečko and Aleš Hojs. Objectivity: The language is biased, favoring the opposition's perspective and using emotionally charged terms like 'politično policijo' (politi
V članku se razpravlja o notranjih razpravah v okviru slovenske demokratične stranke (SDS) glede morebitnega sodelovanja v koaliciji z vlado Janeza Janše. Stranka je navedla, da bodo odločitve sprejele vse tri njeni upravni organi, s končnimi odločitvami, ki se pričakujejo najpozneje do nedelje. Zoran Stevanović je izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkanja vsebinske vsebine v sporazumu, čeprav partnerstvo formalno krepi njihov opozicijski status.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je nevtralni povzetek notranjih partijskih razprav brez očitnega ugodnosti nobenemu stranki.
Zakaj te ocene (Dejstva 75 · Objektivnost 65): Focuses on local elections and foreign citizens’ voting rights, but doesn’t directly reference the primary source. The tone is somewhat alarmist, suggesting possible bias against certain groups.
V članku se obravnava vprašanje neprimernega vedenja in jezika, ki ga uporabljajo politiki v Narodni skupščini, vključno s izrazom "pocestniško vedenje" ("malobno vedenje"), "huliganka" ("hooligan") in "budala" ("idiot"). Vstavi vprašanja o tem, kje je meja med politično razpravo in žalitev in kdo bi moral to črto črkati ali je predsednik z opozorilom, parlament z kaznami ali sodišče z pravnimi ukrepi.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku se generalno razpravlja o političnem govoru, ne da bi se postavil ali očitno izrazil predsodek glede katere koli strani.
Zakaj te ocene (Dejstva 75 · Objektivnost 60): This article provides details about internal party dynamics within Resnica, aligning somewhat with the primary source. However, it focuses more on the departure of a member rather than the broader financial ties to far-right groups mentioned in the primary source. Tone remains relatively neutral.
V članku se razpravlja o ustanovitvi četrte vlade Janeza Janše in poudarja njegovo vrnitev na oblast po skoraj 22 letih od njegovega prvega mandata kot predsednika vlade. V članku se omenja tudi ustanovitve vlade 2004-2008, sestavljene iz SDS, NSi, SLS in DeSUS, in politične napetosti v tem času.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek zagotavlja uravnotežen zgodovinski pregled Janševe politične kariere in evolucije slovenske politike skozi čas. Čeprav kritizira pretekle vlade in poudarja premike v političnih zavezništvih, ne prikazuje očitno pristranskega jezika ali selektivnega pridobivanja virov.
Zakaj te ocene (Dejstva 60 · Objektivnost 55): This article discusses political history and does not align with the primary source document focusing on Resnica and Stevanović. It lacks direct reference to the main topic and presents information in a general historical context rather than specific events related to the primary source.
V članku se razpravlja o naravi politike kot mehanizmu reprodukcije znotraj kapitalizma, ki poudarja potrebo po nenehnem napredku v koncentraciji kapitala. Kritizira politično tekmovanje kot dirko med strankami ali skupinami, ki si prizadevajo za napredek tega cilja. V besedilu se tudi pripoveduje o percepciji političnih voditeljev, ki kaže, da tisti, ki so bolj preganjeni ali nepoštenji pogosto uspevajo.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku ni jasnega ideološkega nagnjenja.Predstavlja splošne pripombe o političnih procesih, ne da bi izrecno podpirala katero koli stran ali ideologijo.
Zakaj te ocene (Dejstva 45 · Objektivnost 30): The article presents a highly ideological analysis of politics and government, using abstract concepts like 'reproduction of the ruling mode of production' without concrete facts or data. It lacks specific details about events, policies, or outcomes, making it difficult to assess factual accuracy. T
Članek obravnava imenovanje Franca Matoza za ministra za notranje zadeve v novi vladi Slovenije, ki jo vodi Janez Janša. Matoz, dolgoletni odvetnik za Janšo in stranko SDS, je bil imenovan kljub pomislekom na morebitne nasprotje interesov zaradi njegovega pravnega dela, ki vključuje policijske preiskave. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je odločila, da ni bilo konflikta, ker premier ni imel neposredne vloge pri Matozovem imenovanju, ki so ga odločili poslanci. Članek poudarja, da Matozov imenovanje postavlja vprašanja o nepristranskosti, še posebej, ker zastopa stranke, ki so vključene v primere, povezane s policijo. Poleg tega članek navaja, da je novo vodstvo policije sestavljeno iz posameznikov, ki so prej imeli položaje v policijskem oddelku Maribor, kar povzroča nadaljnje pomisleke glede povezav in vpliva.
Ocena pristranskosti (Levo): Članek kritično opisuje situacijo, poudarja morebitne navzkrižje interesov in dvomi o nepristranskosti Matozovih imenovanj.
V članku se razpravlja o predlogu nacionalnega demografskega sklada vlade Janeza Janše, katerega cilj je prenesti milijarde evrov državnega premoženja v nov sklad, ki ga bodo upravljali posamezniki, ki jih bo izbrala vlada. To vključuje prenos upravljanja podjetij, kot so Državna holdinška družba (SDH), Kapitalna družba (Kapitalska družba) in drugi pod nadzorom države. Predlog bi predčasno končal mandate sedanjih nadzornih odborov in upravljanja teh subjektov, kar bi vladi omogočilo prevzemanje njihovega upravljanja. Noven nadzorni odbor sklada bi sestavljal devet članov, pet jih je imenovala vlada na priporočilo ministrstva za finance in štiri, ki jih je izvolila nacionalna skupščina, vključno z enim, ki ga je imenovalo Združenje upokojencev. V članku je poudarjen Branko Bračko, dolgoletni vplivni član stranke SDS, kot potencialni vodja novega sklada, kljub svoji pretekli vlogi v finančno težavni družbi Unior.
Ocena pristranskosti (Desno): V članku je predlagani Nacionalni demografski sklad predstavljen kot pomemben korak vlade Janša za utrditev nadzora nad državnim premoženjem, s poudarkom na vladni pobudi in poudarkom na izbiri politično povezane osebe (Branka Bračka) za vodjo.
Članek obravnava predlog Janeza Janše, uglednega slovenskega politika, za upravljanje milijard evrov državnih sredstev prek novega sklada.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja politični predlog, ne da bi očitno zagovarjal katero koli posebno ideološko stališče; opisuje morebitne posledice načrta, vendar ne uporablja pristranskega jezika ali selektivno predstavlja informacij za podporo eni strani nad drugo; okvir ostaja nevtralen, osredotočen na
The article discusses an interview with Gregor Golobič on N1 radio, where he analyzes the political landscape in Slovenia, focusing on the concept of 'janšizem'—a style of governance associated with former Prime Minister Janez Janša and his party, SDS. Golobič argues that this approach has become dominant across nearly the entire political spectrum, not just within Janša’s camp. He describes 'janšizem' as a mindset where politics is viewed primarily as a means of securing power and resources, rather than serving institutional responsibilities. This system, while maintaining democratic forms, prioritizes political loyalty over professional competence and institutional independence. The article highlights concerns that even those who oppose Janša may unconsciously adopt similar patterns of governance, undermining democratic norms and institutional continuity.
Ocena pristranskosti (Sredina): The article presents a critical analysis of the political culture in Slovenia, but does not exhibit overt ideological bias. It frames 'janšizem' as a systemic issue affecting both supporters and opponents of Janša, without favoring any particular side. The language remains analytical and descriptive
V članku je obravnavan intervju z Gregorom Golobičem na radiu N1, kjer analizira politično pokrajino v Sloveniji, s poudarkom na konceptu "janšizma" - stilu upravljanja, povezanem z nekdanjim predsednikom vlade Janezom Janšom in njegovo stranko, SDS. Golobič trdi, da je ta pristop postal prevladujoč v skoraj celotnem političnem spektru, ne le v kampu Janša. Opisuje "janšizem" kot način razmišljanja, v katerem se politika vidi predvsem kot sredstvo za zagotavljanje moči in virov, namesto da bi služila institucionalnim odgovornosti. Ta sistem, medtem ko ohranja demokratične oblike, daje prednost politični zvestobi pred poklicno usposobljenostjo in institucionalno neodvisnostjo. V članku je poudarjeno, da lahko celo tisti, ki nasprotujejo Janša, nezavedno sprejmejo podobne vzorce upravljanja, kar spodkopava demokratične norme in institucionalno kontinuiteto.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja kritično analizo politične kulture v Sloveniji, vendar ne kaže očitne ideološke pristranskosti.
V članku je obravnavan intervju z Gregorom Golobičem na radiu N1, kjer analizira politično pokrajino v Sloveniji, s poudarkom na konceptu "janšizma" - stilu upravljanja, povezanem z nekdanjim predsednikom vlade Janezom Janšom in njegovo stranko, SDS. Golobič trdi, da je ta pristop postal prevladujoč v skoraj celotnem političnem spektru, ne le v kampu Janša. Opisuje "janšizem" kot način razmišljanja, v katerem se politika vidi predvsem kot sredstvo za zagotavljanje moči in virov, namesto da bi služila institucionalnim odgovornosti. Ta sistem, medtem ko ohranja demokratične oblike, daje prednost politični zvestobi pred poklicno usposobljenostjo in institucionalno neodvisnostjo. V članku je poudarjeno, da lahko celo tisti, ki nasprotujejo Janša, nezavedno sprejmejo podobne vzorce upravljanja, kar spodkopava demokratične norme in institucionalno kontinuiteto.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja kritično analizo politične kulture v Sloveniji, vendar ne kaže očitne ideološke pristranskosti.
V članku je obravnavan intervju z Gregorjem Golobičem na N1, kjer kritizira politično pokrajino v Sloveniji. Golobič trdi, da "janšizem" - izraz, ki se nanaša na stil vladanja, povezan z nekdanjim premierjem Janezom Janšom in njegovo stranko SDS - ni le oznaka za določenega posameznika, temveč predstavlja širši ideološki okvir. Ta okvir, opisan kot "patrimonialno-klientalistični", vključuje gledanje na politiko kot na pridobitev moči in državne institucije kot na orodja za ohranjanje nadzora. Golobič poudarja, da je to razmišljanje prešlo izven Janšavih podpornikov, celo med tistimi, ki trdijo, da so mu nasprotni. Poudaril je primere, kot je pomanjkanje financiranja javne institucije zaradi podpore spletnih direktorjev vladajoči stranki, kar kaže, da je to bolj sistemsko vprašanje kot ločeni incidenti.
Ocena pristranskosti (Levo): V članku je kritika "janšizma" opredeljena kot sistemska težava, ki vpliva na vse ravni upravljanja, pri čemer je poudarjena potreba po institucionalni integriteti in strokovni kontinuiteti.
V članku je obravnavan intervju z Gregorjem Golobičem na N1, kjer analizira politično pokrajino v Sloveniji, s poudarkom na konceptu "janšizma" - stilu upravljanja, povezanem z nekdanjim premierjem Janezom Janšo in njegovo stranko SDS. Golobič trdi, da je ta pristop, za katerega je značilno klijentelistično razumevanje državne oblasti, postal razširjen po vsem političnem spektru, tudi med tistimi, ki trdijo, da se upirajo Janši. Poudaril je, kako ta sistem daje prednost politični zvestobi pred poklicno usposobljenostjo in institucionalno integriteto, kar vodi v podrejenost neodvisnih institucij, kot so uprava, parlament in agencije, logiki trenutne moči. V članku so navedeni primeri, kot je javna institucija Soče, ki se je domnevno soočala s težavami s financiranjem zaradi pomanjkanja podpore direktorja vladajoči stranki.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja kritično analizo političnega sistema v Sloveniji, vendar ne kaže očitne ideološke pristranskosti.
V članku se razpravlja o Janezu Janši, uglednem slovenskem političniku in nekdanjem predsedniku vlade, z naslovom, ki kaže na nekakšno obliko napake ali napačnega koraka, povezanega z njim.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se zdi osredotočen na kritiko Janeza Janše, pomembne politične osebnosti v Sloveniji, kar kaže na politično nabito temo.
V članku se razpravlja o politični evoluciji slovenske desničarske stranke SDS in njenega voditelja Janeza Janše, pri čemer analizira njihov prehod od prikazovanja sebe kot žrtev levičarskih "prevarantov" do pozicioniranja sebe kot nacionalnih voditeljev.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek ponuja analitični pregled politične strategije SDS in Janševega vodstvenega sloga, ne da bi očitno naklonil eni strani.
Bogomir Kovač, ugledni slovenski politik, je komentiral trenutno politično pokrajino in opisal politično igro kot pregledno in dolgočasno.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja izjavo pomembne politične osebnosti, ne da bi očitno zagovarjal katero koli določeno stran. Ne vključuje pristranskega jezika, enostranskega vira ali opustitev, ki bi nakazovala jasno ideološko nagnjenost. Vsebina ostaja osredotočena na splošno kritiko političnih iger,
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.
Slovenia
