(REKLI SO) Luka Martin Tomažič: Dobre namere oblasti niso jamstvo za prihodnost niti za dobre rešitve

Sodni svet je v sredo izdal uradno izjavo, v kateri je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi pripomb vladnih uradnikov glede neodvisnosti sodstva. Reakcija je sledila komentarjem, ki jih je v torek objavil Sebastjan Jeretic, direktor vladnega urada za komunikacije, ki je pravosodno vejo opisal kot gojilo za korupcijo. Jeretic je na platformi socialnih medijev X izjavil, da je demokratična de-ratifikacija te neodvisne podružnice potrebna, ker je postala pokvarjena zaradi pomanjkanja nadzora. Njegovi položaji so sovpadli z zavrnitvijo nominacije Borisa Gabriela Hrovata za položaj sodnika vrhovnega sodišča s strani narodne skupščine.

Jeretic je poleg svojih kritičnih pripomb delil tudi članek s portala Info360. V članku je bilo navedeno, da je Hrovat leta 2022 služil v komisiji na višjem sodišču v Ljubljani. Ta komisija je odredila preventivni pripor proti novinarju Bojanu Pozharju. Kasneje je Vrhovno sodišče to odločitev razveljavilo. Nekdanji lastniki časopisa Vecer so tožili Pozhar zaradi članka, ki jih je zadeval, in trdili, da so to obtožbe zaničevalne. Sodni svet, ki predlaga kandidate za sodne položaje, je pisno odgovoril na izjave Jeretic. Poudarili so, da načelo delitve oblasti zahteva, da vsaka podružnica spoštuje druga dva, tudi če se ne strinja z njihovimi odločitvami.

Svet je trdil, da neodvisno sodstvo ni privilegij za sodnike, temveč jamstvo pravic za vse državljane, tudi za tiste, ki sodišča najbolj kritizirajo. Medtem ko je svet priznal, da mora sodni organ sprejeti ostro kritiko, je naredil razliko med takšno kritiko in retoriko, ki razčlovečuje sodne uslužbence. Opozarjali so, da je zgodovina pokazala, da je označevanje posameznikov kot škodljivcev, ki jih je treba odstraniti, nikoli nedolžno. Svet je pozval predstavnike drugih organov oblasti, naj ukrepajo za zaščito sodstva. Jeretic je v odgovoru priznal, da je bila njegova izjava ostra in provokativna.

Vendar pa je trdil, da sodna avtonomija zahteva odgovornost. Slovenski tiskovni agenciji je povedal, da se napake ne očistijo sami in da politika ne bi smela posredovati. Trdil je, da je treba ta začarani krog prekiniti. Politične opozicijske stranke so na Jereticove komentarje odzvale z ogorčenostjo. Voditelji Svobodne stranke, socialdemokratov in levičarjev so takšne izjave predstavnikov izvršilnega organa označili za neprimerne. Trdili so, da te izjave razkrivajo odnos vladajoče koalicije do sodstva. Robert Golob, vodja stranke Svoboda, je to povedal med zasedanjem v narodni skupščini.

Opisal je označevanje sodnikov kot podgan kot brez primere, in je opozoril, da se to ni zgodilo v prejšnjih sistemih, ki so bili označeni kot železo in svinec. Golob je obtožil Slovensko demokratično stranko, da je oslabljala sodstvo, kadarkoli je imela oblast. Spomnil se je na neuspeh pri imenovanju tožilcev med tretjo vlado Janeza Janse. Predlagal je, da bi lahko državljani ponovno glasovali na referendumu, da bi zavrnili politično pravičnost, in navedel, da sedanja smer vodi tja. Luka Gorsek, podpredsednik socialdemokratov in poslanec v parlamentu, je ocenil, da vladajoča koalicija želi prisiliti sodstvo, da se pred njimi poklekne.

Opozoril je, da se desničarska politika čuti upravičeno odločati, kdo je primeren za sodne vloge. Kot primer je navedel Madžarsko in Srbijo, kjer je podobna dinamika pripeljala do propada sodne integritete. Asta Vrecko, koordinatorka levičarske stranke, je rekla, da Jereticova izjava predstavlja dno politične nesramnosti. Vladajočo koalicijo je kritizirala, ker se ukvarja z državnimi sistemi, ki jim ne ustrezajo. Potrdila je stališče svoje stranke proti političnemu vmešavanju v imenovanja sodnikov. Dodala je, da osebna maščevanje ne more biti razlog za takšna dejanja. Opisala je trenutni položaj kot vojno neprimerne komunikacije.

Pravni strokovnjak Luka Martin Tomazic je analiziral širše posledice odprave pravnih zaščitnih ukrepov. Trdil je, da je glavna nevarnost v zakonih, ki odpravijo obstoječe zaščite, ker je dolgoročno zaupanje v čiste namere države nemogoče. Če neodvisni sodnik ne vodi predhodnega postopka, ampak tožilec deluje kot preiskovalni in nasprotni, je enakost orožja uničena. Odločil se je, da bo v primeru, da bi se v EU pojavila nova varnostna varnostna varnost Tomazic je opozoril, da to ni prvi primer takšnih idej.

Podobni koncepti so se pojavili pod prejšnjimi vladami, ki so skušale omejiti svobodo izražanja. Strateški svet je predlagal, da se kazniva dejanja razširijo na povzročanje razburjenja in groze v javnosti. Hkrati so se prizadevali za strožjo zakonodajo na ravni prekrškov in medijskega prava. Politični govor je dosledno krožil z idejo o omejevanju lažnih novic. V teh primerih se je pojavila težnja, da se zaščita razglasi za vrzel, nato pa se ta vrzel zapolni, da se preprečijo socialne zunanje učinke, pri čemer se ignorirajo nove ustvarjene nevarnosti. Tomazic je ugotovil, da so vsi ti posegi v skladu s predpostavko, da so zaščitni ukrepi prekomerni, ker so nameni čisti, in čisti, ker pripadajo eni strani.

Poudaril je, da je ključno vprašanje, ali lahko družba pozabi, zakaj so zaščite sploh na prvem mestu. Varnostni ukrepi obstajajo zato, ker dobri nameni organov niso jamstvo za prihodnost ali za dobre rešitve. Ena stran verjame, da jih nihče ne bi aretiral zaradi verbalnih prekrškov, ker ne širijo lažnih novic. Druga stran verjame, da nihče ne bo ponoči potrkal na njihova vrata z lažnimi obtožbami korupcije, če bodo pravna zaščita odstranjena. Obe strani izračunajo, da ima meč samo eno rob. Tomazic je sklenil, da se v tej oceni močno motijo.