Bo ustavno sodišče dobilo zaušnico ESČP pri ugrabitvi RTV?
Nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija, dr. Peter Gregorčič, je vložil pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) glede predčasnega prenehanja njegovega mandata zaradi sprememb v zakonu RTV Slovenija. Tožbo je pripravil ustavni odvetnik dr. Matej Avbelj in navaja pet kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah, predvsem pa se osredotoča na pomanjkanje učinkovitega sodnega varstva in pretirane postopkovne zamude slovenskega ustavnega sodišča. Pritožniki trdijo, da so bili njihovi štiriletni mandati preklicani neposredno z zakonodajo brez posameznih odločitev in da Ustavno sodišče ni preverilo posebnih razlogov za to odstranitev, čeprav je zadevo označilo za nujno. Nadalje trdijo, da je sodišče za odločanje potrebovalo skoraj tri leta in sedem mesecev, zaradi česar je bilo vsako morebitno pravno sredstvo po tem, ko je mandat že potekel, neučinkovito, hkrati pa ni izvedlo javne obravnave, kot so zahtevali tako vlada kot tožniki. Pritožba navaja predhodne primere, kot sta "Baka proti Madžarski" in "Gzęda proti Poljski", da bi podprla trditev, da evropska jamstva ščitijo neodvisne javne organe.
Nekdanji vodja programskega sveta slovenske javne televizije, dr. Peter Gregorčić, je v torek vložil pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), s katero je osporil ustavno sodišče države, ker ni zagotovilo učinkovitega sodnega varstva. Pritožba, ki jo je pripravil ustavni odvetnik dr. Matej Avbelj, navaja pet kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki izhajajo iz predčasnega prenehanja štiriletnega mandata Gregoričića. Par je trdil, da je domače sodišče dovolilo, da je politični konflikt prevladal nad pravnimi standardi, kar je odprlo vrata za nadaljnje zakonodajno vmešavanje v upravljanje medijev.
Spor se osredotoča na spremembo zakona o radijski televiziji Slovenije (RTV) za leto 2022. V skladu s členom 107 (1) Pogodbe bi bilo treba v skladu s členom 107 (3) Pogodbe začeti izvajati ukrepe iz člena 107 (3) Pogodbe, da bi se preprečila, da bi se v skladu s členom 108 (3) Pogodbe začasno ukinilo ali da bi se začasno ukinilo ali da bi se začasno ukinilo ali da bi se začasno ukinilo ali da bi se začasno ukinilo. Gregorčić, ki je bil imenovan v programski svet decembra 2021 in je postal njegov predsednik februarja 2022, je imel mandat, ki se je nenadoma končal konec decembra 2022. Po tem je on in drugi prizadeti uradniki izpodbijali ustavnost teh sprememb.
2. julija je ustavno sodišče odločilo, da je sprememba iz leta 2022 skladna z ustavo. Sodišče je takojšnje odpuščanje obstoječih zaposlenih utemeljilo s tem, da je to potrebno za "trdno depolitizacijo" radiodifuzne postaje. Komisija je menila, da postopni prehod do naravnega izteka prejšnjih rokov ne bi dosegel tega cilja. Zato so sodniki sklenili, da je sočasna zamenjava vseh članov z zakonodajo sorazmeren ukrep za zagotovitev svobode izražanja in institucionalne neodvisnosti. Odločitev je bila javno objavljena 24. julija.
Kljub temu, da je ustavno sodišče razglasilo, da je zadeva absolutno nujna, je skoraj tri leta in sedem mesecev posvetovalo, preden je sprejelo končno odločitev. V času odločbe je Gregorčićev prvotni mandat že potekel. Avbelj je opozoril, da je zaradi te zamude teoretično nemogoče učinkovito varstvo njegovih pravic. Pritožniki trdijo, da sodišče ni preverilo, ali obstajajo konkretni, individualni razlogi za prekinitev posebnega položaja Gregorčića, temveč se je osredotočilo le na abstraktno ustavnost zakona. V pritožbi je poudarjeno več postopkovnih napak.
Prvič, sodišče je odločilo o zadevi brez javne obravnave, čeprav sta tako vlada kot tožeče stranke to zahtevali. Drugič, tožeče stranke trdijo, da so bile stranke obravnavane neenakomerno. Sodnik Marko Starman je v svojem nasprotnem mnenju večino kritiziral, ker je pri ocenjevanju dejanskih trditev nasprotnih strani uporabljal drugačna merila. Tretjič, sodišče ni obravnavalo ključnih pravnih argumentov, ki so jih navedli tožniki. To je vključevalo zanemarjanje izrecne zahteve, da se Sodišču Evropske unije predložijo vprašanja glede razlage prava Evropske unije.
Nazadnje, pritožniki so navedli, da ni bilo na voljo pravnega sredstva za izpodbijanje pretiranega trajanja postopka. Gregorčić in Avbelj sta poudarila, da njun ukrep ni glasovanje o nezaupanju ustavnemu sodišču, temveč uveljavljanje zakonske pravice, da zahtevata razjasnitev, kaj pomeni zakonito ravnanje. Opisali so pristop domačega sodišča kot to, da se je pustil uporabiti v boju med "našimi" in "vašimi", namesto da bi odločal o tem, kaj je zakonsko dovoljeno. Opozorili so, da je sedanja vlada že pripravila nov osnutek zakona, ki je bil dokončan avgusta, ki predlaga podobne mehanizme za prezgodnje prenehanje mandatov znotraj RTV.
To nakazuje, da težava ni osamljena, ampak del stalnega trenda. Oba sta zahtevala prednostno obravnavo njune zadeve v skladu s členom 41 Pravilnika ESČP. Trdili so, da zadeva sproža vprašanja splošnega interesa, ki bi lahko vplivala na pravne sisteme po vsej Evropi. Konkretno so ESČP prosili, naj pojasni, ali se zaščita pred samovoljnim odvzema mandata, ki je bila vzpostavljena v zadevah, kot sta Baka proti Madžarski in Grzęda proti Poljski, uporablja za uradnike v neodvisnih javnih institucijah, ki ne izvajajo državne oblasti. Poleg tega so zahtevali smernice o obsegu sodne zaščite, ki je potrebna, ko zakonodajalec razreši celotne medijske odbore z zakonsko spremembo.
Avbelj je poudaril, da je Beneška komisija Sveta Evrope že prej izdala negativno mnenje glede podobnega poskusa poseganja v upravljanje medijev na Litvi. To je v ostrem nasprotju s stališčem slovenskega ustavnega sodišča. Odvetniki so v podporo svojim trditvam navedli številne sodbe ESČP proti Romuniji, Ukrajini, Nemčiji, Španiji, Poljski in Sloveniji. Verjamejo, da ESČP še ni sprejel odločitve glede te posebne vrste poseganja v javni radio in televiziji, kar pomeni, da bo izid postavil precedens za celino. V ločenem intervjuju v petek je nekdanji sodnik ustavnega sodišča dr.
Klemen Jaklič je širše kritiziral pravno državo v Sloveniji. V govoru na televizijski pogovorni oddaji je izjavil, da Sloveniji primanjkuje pravne države tako v teoriji kot v praksi. Jaklič, ki je bil devet let ustavni sodnik, je trdil, da središča moči nadzorujejo ključne institucije, vključno s ustavnim sodiščem. Opisal je trenutni položaj kot pojav "globoke države", kjer so monopoli zaščiteni s selektivno uporabo zakona. Jaklič se je skliceval na nedavne parlamentarne incidente, ki so vključevali fizične spopade zaradi postopkovnih pravil, in dejal, da zakon obstaja, da nadomesti surovo silo in ulično vedenje.
Opozoril je, da nekatere sile poskušajo ustvariti svobodno demokratično družbo, druge pa si prizadevajo ohraniti monopole za politične in kapitalistične interese. Po drugi strani pa bi moral biti v skladu z zakonodajo EU tudi v zvezi z varstvom zdravja in zdravjem otrok. Po mnenju Jakliča korupcija zadrži gospodarsko rast in reforme je treba nemilosrdno usmeriti v vzpostavitev pravičnega sistema. Izjavil je skeptičnost glede trenutne smeri, pri čemer je poudaril, da se stari režim začenja razbijati, vendar še ni propadel. ESČP trenutno obdeluje veliko število pritožb z uporabo sistema razvrščanja po prednostnih nalogah.
Pojdite k primarnim virom (2)
Uradni viri, na katerih temelji poročanje. Preberite jih neposredno in se izognite uokvirjanju.
Dr. Peter Gregorčič, nekdanji vodja Programskega sveta slovenske javne televizije RTV Slovenija, je vložil pritožbo zoper državo pri Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP). Pravni postopek, ki ga je pripravil profesor Matej Avbelj, izpodbija odločitev ustavnega sodišča iz leta 2026, ki je potrdilo zakonodajo, ki je predčasno prekinila mandate članov odbora RTV z neposrednim zakonskim učinkom in ne z individualnimi odločitvami. Gregorčič navaja pet kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah, predvsem zaradi pomanjkanja učinkovite sodne zaščite glede posebnih razlogov za njegovo odstranitev, čezmernih postopkovnih zamud in neenakopravnega obravnavanja med domačimi postopki. Primer postavlja širša vprašanja o tem, ali se zaščita človekovih pravic pred samovoljnim odpustom uporablja za neodvisne javne institucije, ki ne izvajajo državne oblasti, s sklicevanjem na precedente, kot je Baka proti Madžarski. Glede na tveganje, da bo Ministrstvo za kulturo ponovno uvedlo podobne zakonodajne ukrepe, so pritožniki zahtevali prednostno obravnavo v skladu s pravili EKČP. Poudarjajo, da je pritožba pravna preiskava o dopustnih mejah državnega vmešavanja v javne medije.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek obravnava problematiko z vidika zaščite institucionalne neodvisnosti in človekovih pravic pred preobremenitvijo države, kar je v skladu s prednostnimi nalogami liberalne levice glede avtonomije medijev. V njem je poudarjena "nevarnost" ponovnega izvajanja takšnih posegov in potreba po pravnih jamstvih.
Zakaj dejstva (95): This article provides precise details, including specific dates (July 2, 2026 decision, published July 24) and the exact duration of the proceedings (three years and seven months). It clearly lists the five alleged violations and references relevant case law (Baka v. Hungary, Grzęda v. Poland). The
Zakaj objektivnost (90): The writing style is highly professional and detached. It presents the complainants' arguments as assertions within the complaint rather than absolute truths, maintaining a neutral journalistic distance. There is no emotional language or editorializing.
Nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija, dr. Peter Gregorčič, je vložil pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) glede predčasnega prenehanja njegovega mandata zaradi sprememb v zakonu RTV Slovenija. Tožbo je pripravil ustavni odvetnik dr. Matej Avbelj in navaja pet kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah, predvsem pa se osredotoča na pomanjkanje učinkovitega sodnega varstva in pretirane postopkovne zamude slovenskega ustavnega sodišča. Pritožniki trdijo, da so bili njihovi štiriletni mandati preklicani neposredno z zakonodajo brez posameznih odločitev in da Ustavno sodišče ni preverilo posebnih razlogov za to odstranitev, čeprav je zadevo označilo za nujno. Nadalje trdijo, da je sodišče za odločanje potrebovalo skoraj tri leta in sedem mesecev, zaradi česar je bilo vsako morebitno pravno sredstvo po tem, ko je mandat že potekel, neučinkovito, hkrati pa ni izvedlo javne obravnave, kot so zahtevali tako vlada kot tožniki. Pritožba navaja predhodne primere, kot sta "Baka proti Madžarski" in "Gzęda proti Poljski", da bi podprla trditev, da evropska jamstva ščitijo neodvisne javne organe.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se zadeva obravnava z vidika pritožnikov, poudarjajo pa kršitev pravic in neuspeh državnih institucij pri zagotavljanju pravočasne pravice. Poudarja "nerazumno dolgo" postopkov in pomanjkanje "učinkovite sodne zaščite", ki je v skladu s
Zakaj dejstva (90): The article accurately summarizes the complaint, the lack of effective judicial protection, and the length of the proceedings. It correctly identifies the key legal issues raised by Avbelj. The description of the Constitutional Court's delay and the lack of public hearing matches the details found i
Zakaj objektivnost (70): The headline uses the metaphor 'slap in the face' (zaušnica), which is colloquial and slightly biased, suggesting the ECHR might punish the domestic court. However, the body text remains relatively factual, focusing on the specific allegations of procedural violations without excessive adjectives.
V nedavni epizodi programa 'Kdo vam laže' je dr. Klemen Jaklič, ki ima dvojni doktorat in je nekdanji ustavni sodnik, močno kritiziral stanje pravne države v Sloveniji. Trdil je, da Slovenija ni izpolnila svojih ustavnih obljub glede svobodne demokratične družbe in pravne države ter poudaril, da središča moči nadzorujejo ključne institucije, vključno s ustavnim sodiščem. Jaklič je dejal, da so reforme, kot je Skokov zakon, potrebne, vendar nezadostne, če ne dosežejo vrha pravosodja. Razprava se je začela z nedavnim dogodkom v Narodni skupščini, kjer so poslance opomnili zaradi kršitve parlamentarnih pravil. Jaklič je pojasnil, da zakon obstaja, da bi nadomestil surovo silo in ulično pravičnost, s čimer je poudaril koncept vladavine prava in ne vladavine ljudi. Po njegovem mnenju bi bilo treba v tem primeru sprejeti ukrepe, ki bi omogočili, da bi se v Sloveniji izkoristile prednosti, ki jih ima v tem sektorju, in da bi se v tem sektorju zagotovila konkurenčnost. Jaklič je razpravljal tudi o mnenju med državljani, da se zakoni ne uporabljajo enako za vse, pri čemer je navedel primere, kot je trditev imunitete Zorana Jankovića zaradi njegovega nasprotovanja Janezu Janši. Bil je.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek predstavlja kritično stališče o stanju pravne države v Sloveniji in poudarja sistemska vprašanja, korupcijo in potrebo po celovitih reformah. Okvir poudarja neuspeh sedanjih institucij in vpliv močnih elit, ki se ujemajo z levico,
Zakaj dejstva (85): The article accurately reports Dr. Klemen Jaklič's statements regarding the lack of rule of law in Slovenia, both theoretically and practically. It includes direct quotes from his interview and contextualizes them within recent events in the National Assembly. The claims are supported by his role as
Zakaj objektivnost (70): The article presents Jaklič's views in a relatively neutral manner, quoting him directly. However, it uses emotionally charged terms like 'civilization has not recognized this alternative' and 'forces push in different directions,' which may imply a biased interpretation of the situation. While it d
Info360NeodvisenProgresivnoDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 85pred 21 urami
Nekdanji vodja programskega sveta RTV Slovenija, Peter Gregorčič, in profesor prava Matej Avbelj sta vložili pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice glede ravnanja s strani slovenskega ustavnega sodišča. Pritožniki navajajo pet kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah in predvsem trdijo, da jim je bilo odvzeto učinkovito sodno varstvo, ker so bili njihovi mandati prenehali neposredno z zakonom in ne z individualnimi pravnimi odločbami. Nadalje kritizirajo ustavno sodišče, ker je za odločanje o zadevi potrebovalo skoraj štiri leta, ker ni izvedlo javne obravnave in ker je ignoriralo ključne pravne argumente, medtem ko je tretiralo stranke neenakopravno. Gregorčich trdi, da sodišče ni rešilo vprašanja pravno, namesto da bi mu dovolilo, da ostane politični konflikt med nasprotnimi frakcijami. Opozarja, da je nova vlada od takrat pripravljala zakonodajo, s katero bi preklicala mandate drugih članov upravnega odbora RTV prek podobnih neposrednih pravnih mehanizmov, s čimer bi okrepila potrebo po jasnem pravnem precedentu.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je spor opredeljen kot obramba "pravne države" pred "instrumentalizacijo" in političnim konfliktom ("mi proti njim"). Pritožnik je kritiziral ustavno sodišče, ker ni premaknilo razprave v "pravni diskurz", in poudaril nadaljnje zakonodajne korake.
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (85): The presentation is balanced and informative. By including the dissenting opinion, it offers a multi-perspective view of the domestic court's decision. The language is formal and restrained, avoiding the hyperbole seen in Articles 0 and 2.
N1 SlovenijaNeodvisenProgresivnoDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 75pred 18 urami
Peter Gregorčič, nekdanji vodja programacijskega sveta slovenskega javnega radiotelevizijskega omrežja RTVS, je vložil pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice glede julijske odločbe ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je predhodno potrdilo spremembo zakona o RTVS iz leta 2022, ki je takoj po začetku veljavnosti prenehala z mandati članov odbora in direktorjev, namesto da bi jim dovolilo, da bi služili svoje pogoje. Gregorčič trdi, da je takojšnja prekinitev kršila njegove pravice, ker mu ni bila zagotovljena učinkovita sodna zaščita pred izgubo položaja. Trdi, da nacionalno sodišče ni presodilo, ali so obstajali posebni in konkretni razlogi za individualno prekinitev njegovega mandata, ter da so se sodni postopki neupravičeno podaljšali in da so trajali skoraj štiri leta, preden so se končali, potem ko je njegov mandat že potekel. Poleg tega je v pritožbi navedena nesprejemljivost postopka, vključno z odsotnostjo javnega zaslišanja in neenakim obravnavanjem strank med postopkom pregleda.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je zgodba v celoti predstavljena iz perspektive pritožnika Petra Gregorčiča in njegovega odvetnika, pri čemer so poudarjene trditve o "nerazumni dolžini" postopkov in "neenaki obravnavi". Poudarja trditev, da Ustavno sodišče ni zagotovilo "učinkovite sodne"
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (75): The tone is generally neutral, presenting Gregorčič's perspective as his opinion ('Gregorčič believes'). It avoids inflammatory language. The inclusion of an advertisement placeholder does not affect the content's neutrality, though the layout feels less polished.
DomovinaNeodvisenKonservativnoDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 60pred 11 urami
Nekdanji vodja programskega sveta RTV Slovenija, dr. Peter Gregorčič, in strokovnjak za ustavno pravo dr. Matej Avbelj sta pri Evropskem sodišču za človekove pravice vložili pritožbo glede ravnanja s strani slovenskega ustavnega sodišča. Pritožniki trdijo, da julijska sodna odločba, s katero je bila potrjena sprememba zakona o RTV Slovenija iz leta 2022, ni zagotovila učinkovitega sodnega varstva, ker ni ocenila, ali obstajajo posebni razlogi za predčasno prenehanje mandata Gregorjačiča. Trdijo, da je ustavno sodišče dovolilo, da ga uporabijo kot instrument v političnem boju med nasprotnimi frakcijami, namesto da bi strogo ocenilo zakonsko dopustnost. Poleg tega pritožba poudarja kršitve postopka, vključno z nerazumno dolgim trajanjem več kot treh let in pomanjkanjem javne obravnave kljub zahtevam obeh strani. Avtorji trdijo, da je bila takojšnja zamenjava vodstva oblikovana kot nujna za "depolitizacijo", vendar to vidijo kot politično motivirano čiščenje, ne pa kot legitimen ustavni cilj.
Ocena pristranskosti (Konservativno): V članku so dejanja sedanje vlade označeni kot "čistila" nasprotnikov ("janšisti") pod krinko depolitizacije. Uporablja obremenjene izraze, kot je "instrumentalizirano" in navaja kritike, ki situacijo opisujejo kot boj med "nas" in "nje". Z poudarkom na odstranitvi opozicijskih
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (60): The tone is somewhat polemical, using terms like 'začarani krog' (vicious circle) and explicitly labeling the political dynamics as a fight between 'ours' and 'yours.' It frames the Constitutional Court's action negatively ('instrumentalized') and uses loaded language like 'cleaning out Janšists,' w
Zanima.meNeodvisenProgresivnoDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 50pred 15 urami
Pravni učenjaki Peter Gregorčič in Matej Avbelj sta pri Evropskem sodišču za človekove pravice vložili pritožbo glede nedavne odločitve slovenskega ustavnega sodišča o zakonu, ki ureja Radio Television Slovenia (RTVS). Pritožniki trdijo, da domače sodišče ni spoštovalo pravne države in je namesto tega dovolilo, da se uporablja v političnem sporu med nasprotnimi skupinami. Trdijo, da je prizadevanje sedanje vlade za takojšnjo "depolitizacijo" vseh upravnih organov RTVS neustaven cilj, ki odpira vrata avtoritarnemu legalizmu. Par trdi, da je Ustavno sodišče kršilo njihove pravice, saj je skoraj štiri leta odločalo o zadevi, ki je bila razglašena za absolutno nujno, odločalo pa je po tem, ko je Gregorčičev nezakonito preklicani mandat že potekel, in ni zagotovilo učinkovitih pravnih sredstev. Zahtevajo prednostno obravnavo s strani Evropskega sodišča in trdijo, da ima to vprašanje širše posledice za svobodo medijev po vsej Evropi.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je razpravljal o sporu z vidika obrambe ustavne demokracije pred "avtoritarnim legalizmom", ki je v tem specifičnem političnem kontekstu običajno povezan s progresivnimi ali liberalno levičarji. V veliki meri se opira na navedbe obeh pritožnikov, ki sta
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (50): The tone is sensationalist and politically charged. Phrases like 'Golob has depoliticized... will Janša too?' and 'authoritarian legalism' show strong editorial opinion. The framing suggests a narrative of ongoing political warfare rather than a straightforward report on a legal filing.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.
Slovenia
