Vojna v Iranu bo močno vplivala na rafinerije, cene goriva pa bodo še dolgo visoke.

Nadaljujoči konflikt v Iranu je znatno oviral globalne rafinerijske operacije, kar lahko povzroči dolgotrajno visoke cene goriva, po analizi Reuters. Vojna je povzročila ogromen pritisk na svetovno rafinerijsko industrijo, pri čemer so cene dizla in bencina še vedno višje že leta, opozarjajo strokovnjaki. Medtem ko so se trgi surove nafte razmeroma dobro prilagajali ostnemu zmanjšanju proizvodnje na Bližnjem vzhodu, se rafinerije soočajo z veliko večjimi izzivi pri obnovi izgubljene zmogljivosti.

Cene surove nafte trenutno znašajo okoli 90 dolarjev za sod, kar je približno 25 odstotkov več kot na začetku konflikta, čeprav je še vedno pod vrhuncem 118 dolarjev med vojnimi pogoji. Vendar pa so cene goriva še bolj močno narasle. Cene bencina v ZDA so narasle za skoraj 60 odstotkov.

V juliju je Moskva prepovedala izvoz dizelskega goriva zaradi pomanjkanja zalog. Ta razvoj je takoj vplival na marže rafinerij, ki so dosegle rekordne ravni v Evropi, Aziji in Združenih državah Amerike. V Evropi se je razkorak med cenami dizelskega goriva in stroški surove nafte od marca več kot potrojil in dosegel več kot 75 dolarjev na sod.

Po podatkih S.A.R.E. je za to obdobje v letu 2012 na najnižji sezonski ravni, medtem ko so zaloge bencina na najnižji sezonski ravni od leta 2012 dalje.

Celo morebitni diplomatski sporazumi med Washingtonom in Teheranom ali ponovno odprtje Ormuškega preliva morda ne bodo hitro znižali cen goriva. Več kot 20 rafinerij v državah Perzijskega zaliva je bilo med vojno poškodovanih, popravilo pa bi lahko trajalo zaradi dolgih časov dobave osnovne opreme. Ti dejavniki povečujejo tveganje, da bodo visoke cene energije ostale vir inflacijskega pritiska.

Pritisk na energetski trg bi lahko postal dolgoročnejše vprašanje za svetovno gospodarstvo, zlasti za Evropo in Azijo, kjer so se cene goriv povečale skupaj s ceno utekočinjenega zemeljskega plina.