Vojna še naprej pretresa Iran in sosednje države, otroci pa postajajo vse bolj žrtve, med mrtvimi in resno ranjenimi, na mestih, kjer bi se morali počutiti najbolj varno: v svojih domovih, šolah in skupnostih. 1. avgusta 2026 se je na otoku Keshm vzdolž južne obale Irana zgodil tragičen incident, kjer je bil med napadom na stanovanjsko stavbo med napadom na oba starša umorjen dvogodišnji otrok.
V zadnjih petih mesecih je bilo v šestih regionalnih državah ubitih ali ranjenih več kot 4000 otrok, od tega več kot 2500 v Iranu, kjer je bilo po poročilih ubitih 386 otrok in ranjenih 2117. Otroci nosijo najtežje breme konfliktov, ki jih niso začeli in jih ne morejo ustaviti. UNICEF je pozval vse strani v konfliktu, da spoštujejo svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu.
UNICEF Slovenija zbira sredstva za pomoč otrokom, ki jih je prizadela kriza na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu.
Medtem v obalnem mestu Primorske avgust prinaša priložnost za otroke, da raziskujejo Arheološki park Simonov Zaliv skozi štiri zanimive delavnice, ki se začnejo ob 16. uri. Sodelovanje je brezplačno, vendar je potrebna predhodna registracija zaradi omejenih mest. Aktivnosti vključujejo raziskovanje rimskih mozaikov, ustvarjanje lastnih mozaikov, preučevanje rimskega nakita, izdelavo prstanov ali obeskov, učenje o rimski kuhinji in celo pisanje kot Rimljani z uporabo starodavnih orodij. Park je odprt za brezplačne obiske v tedenskih dneh in sobotah od 17. do 20. ure.
Oleksandra Šehovčova, 17-letnica iz Luganska, se skoraj zlomi, ko pripoveduje svoje življenje v domovini sredi konflikta. Njena družina se je morala večkrat preseliti v državi, ko so bili pogoji preveč nevarni. Najhujši trenutek je prišel, ko je izvedela za smrt svojega očeta v vojni. "Velikokrat pojem z mamo na hodniku in poslušam rakete, ki padajo. Včasih pristanejo le 300 metrov od naše hiše in pretresejo celotno hišo. Ne moremo pogosto iti v šolo, vedno smo v kleti. Za vse otroke, ki vedo, kaj je vojna, je izjemno težko", pravi.
Oleksandra je del skupine 50 ukrajinskih otrok in najstnikov, ki so poletje preživeli v Strunjanu s pomočjo slovenske dobrodelne organizacije in Ministrstva za zunanje zadeve. "Več kot pet let nisem videla morja, zato mi ti prazniki veliko pomenijo", dodaja. "Toda tudi v Sloveniji vojna vsak dan močno teži na njenem umu.
Mislili smo, da bomo tam ostali teden ali dva, vendar smo na koncu ostali pri mami kot begunci dve leti in pol. Biti begunec v tuji državi je težko. Vsako jutro pokličem sorodnike v Ukrajini, da preverim, ali so varni, in vsak dan poslušam novice. Leta 2024 smo se vrnili v Ukrajino, mama pa je šla v vojsko, pojasnjuje. Le v zadnjih dveh letih je Sofia lahko redno hodila v šolo prek spleta. Težko je ne izgubiti upanja in volje. Toda vem, da je izobraževanje pomembno za mojo prihodnost in moram študirati, tudi če nisem veliko spala, ker sem se morala skrivati v zavetiščih. Tukaj v Strunjanu lahko vsaj bolje spimo in se malo smejemo.
Še vedno skrbimo za svoje družine, vendar se lahko pogovarjamo o tem, kako se počutimo, drug drugega podpiramo in najdemo tolažbo drug v drugem", zaključuje. "Od začetka vojne leta 2022 je začasno premestitev ukrajinskih otrok in mladih v Slovenijo postala redna pojava. Vključuje otroke vojakov z sprednjih linij, od katerih so mnogi izgubili očete ali so pogrešani. Slovenska dobrodelna organizacija je v zadnjih letih sprejela devet skupin, ki skupaj štejejo več kot 400 ukrajinskih otrok. Ti bivi ponujajo kratek odmor od zvokov siren, bombardiranj in negotovosti, ki jih prinaša vojna, in otrokom omogočajo, da so spet preprosto otroci.
To predstavlja izziv za negovalce in vzgojitelje, ki si prizadevajo zagotoviti občutek normalnosti in varnosti. Ko so otroci prispeli, so organizatorji organizirali orientacijske dejavnosti in predlagali, da izberejo psevdonime, pri čemer so mnogi izbrali imena svojih očetov ali enot, v katerih so služili.
"Predstavljajte si, kako to izgleda, z umetno osvetlitvijo in generatorji", pravi Babenko. "Podkreplja normalizacijo vojne med otroki, ki so se naučili ustrezno reagirati na podlagi SMS opozoril. Če prihaja raketa, morajo takoj poiskati zavetje; če je zaznano brezpilotno letalo, imajo nekaj dodatnih minut. "Noben otrok ne bi smel biti izpostavljen takšnim informacijam", dodaja.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.
Postani podpornik
Slovenia
