»Zgodovine ne moremo izbirati po delih, ki nam ustrezajo«

Občina Brežice in Regionalno združenje veteranov vojne za Slovenijo v Brežicah sta priredili slovesnost za razkritje premestljenega spomenika v spomin na ključno bitko med vojno za neodvisnost leta 1991. Dogodek se je zgodil v Prilipu, kjer je enota teritorialne obrambe 2. julija 1991 ustavila oklepno kolono jugoslovanske ljudske vojske. Med navzočimi so bili veterani, lokalni uradniki in vojaški predstavniki, ki so se zbrali, da bi častili branitelje domovine. Darko Udovič, predsednik združenja veteranov Brežice, je nagovoril množico.

Med navzočimi dostojanstveniki so bili major Ernest Breznikar, nekdanji poveljnik 25. regionalnega štaba teritorialne obrambe, in Mitja Janković, generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Obiskal jih je tudi major Aleš Zajc, ki je predstavljal vojaško garnizo v Cerklju ob Krki, in oče Jožef Edvard Pacek. V skupščino sta se pridružila Nataša Avšič Bogovič, podpredsednica narodne skupščine, in Srečko Medic, poveljnik policijske postaje Brežice. Župan Ivan Molan je poudaril, da neodvisnost ni samoumevna. Izjavil je, da je dolžnost skupnosti ohraniti spomin na tiste, ki so odgovorili na klic svoje države in tvegali svoje življenje.

Molan je opozoril, da obnovljeni spomenik služi kot zavezanost, ki bo prihodnjim generacijam zagotovila razumevanje vrednosti svobode in temeljev, na katerih je bila zgrajena država. Spomnil je, da so se leta 1991 v Brežicah zgodile pomembne bitke, ki so se začele v Rigonce, kjer so se zgodile poškodbe in prva vojaška žrtev. Mesto je ohranilo spominske spomenike, med drugim tudi za padlega borca Jernej Molana, katerega okolica je bila letos izboljšana ob gradnji pločnika in kolesarske steze. Leta 2021 je mesto razkrilo Obelisk zmage 1991.

Letos so na predlog združenja veteranov spomenik Prilipe preselili s prejšnje lokacije neposredno ob državni cesti na varnejšo lokacijo. Nova lokacija omogoča obiskovalcem dostop prek majhnega spominskega parka z klopi in informacijsko ploščo, ki olajšuje spominske srečanja, hkrati pa ohranja neposredno povezavo z nekdanjim bojiščem. Mitja Teropšić, veteran in nekdanji namestnik vodje 25. regionalnega štaba, je poudaril zgodovinski pomen dogodka. Opisal je zmago ozemeljsko branjenih sil proti močno oboroženi oklepni enoti kot skoraj nemogočo, glede na njihovo lahko orožje.

Vendar pa je sovražnik uspešno preprečil prehod brez izgub na obrambni strani. Teropšić je trdil, da slovenska vojna za neodvisnost ni ustvarila niti mitologije niti junakov. Njena prava moč je ležala v posameznikih, ki so se odzvali na klic svoje domovine kljub strahu za svoje življenje. Poudaril je pomen spoštljivega in verodostojnega ohranjanja spomina. Gordana Radanović, vodja oddelka za prostorsko načrtovanje v Brežicah, je prejela posebno priznanje za vlogo pri postavljanju spomenika na novo mesto in izvedbi del. Teropšić ji je med slovesnostjo podelil plaketo.

V ločeni izjavi, objavljeni okoli dneva suverenosti, je Združenje združenj borcev za vrednote nacionalnega osvobodilnega boja (ZZB NOB) pozvalo k celovitemu spoštovanju vseh obdobij, ki so prispevale k slovenski državnosti. Predsednik Marijan Križman je izjavil, da pot do svobode ni začela samo s postopkom neodvisnosti. Organizacija je kot bistvene dele te zgodovine navedla zgodovinske osebnosti, kot so Trubar, gibanje Taborsko, general Rudolf Maister in organizacija TIGR. Poudarili so, da je obdobje druge svetovne vojne, zlasti boj proti okupatorjem v okviru nacionalnega osvobodilnega boja, temeljni steber slovenske zgodovine.

Priznavanje partizanske vojske zahodnimi zavezniki je prispevalo k vključitvi Primorske v matično deželo. ZZB NOB je izrazil obžalovanje, da je bila pri pripravi državnega praznovanja dneva suverenosti prezrta zgodovinska vloga narodnoosvobodilnega boja. Ker nosilci zastave združenja niso bili povabljeni k sodelovanju v uradni državni slovesnosti, se je vodstvo odločilo, da se ne bo udeležilo. Ta odločitev odraža nesoglasje z izključitvijo pomembnih delov slovenske zgodovine iz nacionalnih praznovanj, čeprav ne zanika pomena samega dneva suverenosti.

Križman je sklenil, da mora spoštovanje slovenske neodvisnosti hoditi z roko v roki s spoštovanjem narodnoosvobodilnega boja in tistih, ki so se borili proti okupatorjem. Zgodovina ne more biti izbrana na podlagi udobja. Skupno prihodnost, ki temelji na svobodi, suverenosti in solidarnosti, je mogoče zgraditi le s celovitim spoštovanjem zgodovinskih dejstev.