Izredni dogodki kot državna skrivnost: Ko ljudje čakajo, uredniki pa se klanjajo Nikam Kovač

Včeraj je v Dolenjski avtocesti znotraj zgodnjega popoldneva zabeležen neobičajan dogodek, ki je postal predmet številnih medijskih poročil, kljub temu pa je bilo neposredno razmerje med javnostjo in informacijo zelo zaskrbljujoče. Mediji so poročali o "izrednem dogodku", "večerni drami" in policijski intervenciji, ki je trajala več ur. Kljub temu niso določili natančne narave dogodka, kar je povzročilo zanimanje in zmedo med prebivalci. Poročila so se razvijala tako, da je bilo mogoče sčasoma razbrati, da je najprej nek mož taval po avtocesti, kar je bilo nenavadno. Pozneje pa, če znate brati med vrsticami, je bilo jasno, da je mož zelo verjetno poskušal storiti samomor.

Večina novinarjev v državi je vedela, kaj se dogaja, a javnost ni bila obveščena. To je bilo posledica dogovora med oblastjo in mediji, da morajo prikrivati, kaj se v državi dogaja. Javnosti ni bilo omogočeno znanje resnih dejstev, kar je pomenilo, da so bile poročila zelo zmanjšana in nejasna. Policija je imela poseben sistem za prikrivanje dogodkov, pri čemer država javnosti ni pripravljena razkriti, kdo in zakaj je policiji ukazal tovrstno cenzuro. Odločevalec je zaupen, kar je pomenilo, da so bile njegove odločitve nevidne javnosti.

Ko gre za medije, pa vemo, da nanje dodatno pritiskajo nevladne organizacije in vplivni posamezniki, kot je Nika Kovač. Uredniki se pogosto uklonijo, kar vodi do zamenjave urednikov. Nika Kovač je dosegal svoje cilje, kot je za Zorana Jankovića ali stranko Levica. Pri posilstvih se mediji pojasnjujejo z izgovorom, da varujejo žrtve, kljub temu pa identiteta posiljene ob poročanju o dogodku sploh ne bi bila razkrita. Pri migrantih se trdi, da so to zasebni posli, medtem ko pri samomorih menijo, da bi poročanje o tem slabo vplivalo na javnost in sprožilo val novih samomorov.

To je resnični razlog, da ne smete vedeti, kaj je bil včerajšnji "izjemni dogodek", "večerna drama" in razlog za posredovanje policije na avtocesti. Tako deluje pakt med policijo in osrednjimi mediji, kar je pomenilo, da je bila javnost priča obveščanju na takšen način. Spletni časopis, ki je vodil s temi poročili, je vsebinsko in profesionalno korenito zaobrisel svoje delo, kar je pomenilo, da je bilo njegovo delo pomembno za demokratično družbo.

Urednik Peter Jančič, ki je ustanovil Spletni časopis, je deloval kot novinar in urednik od leta 1991. Po dolgem delu v medijih je ustanovil Spletni časopis, da bi lahko še dalje delal kot novinar. Poklic novinarka v Sloveniji je nevaren, ker se mediji in politične oblasti pogosto spreminjajo, kar vodi do izgube možnosti za pisanje in zaposlitev. Jančič je zato ustanovil Spletni časopis, da bi imel svobodo za delo. Spletni časopis je v letu 2019 deloma sofinanciran s podporo ministrstva za kulturo, kar je pomenilo, da je bilo njegovo delo pomembno za kulturno in demokratsko družbo.