Brez inženirk ni tehnološke prihodnosti

Poletna šola Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI) Univerze v Ljubljani, ki poteka od 29. junija do 3. julija 2026, predstavlja eno izmed ključnih nalog v tem smislu. Več kot 120 mladih, vključno z osnovnošolci, dijaki in študenti, je vključenih v študij, kjer razvijajo računalniško mišljenje, ustvarjalnost in sposobnost reševanja kompleksnih problemov. Ta šola ni samo osebje, ampak tudi metoda, ki omogoča mladim, da se seznanijo s tehnologijo kot sredstvom ustvarjanja, ne kot samo orodjem za uporabo.

Šola FRI vključuje devet delavnic, ki se osredotočajo na sodobne tehnologije, kot so videoigre, robotika, senzorji, kvantno računalništvo, računalniški vid, interaktivne aplikacije in 3D-modelaranje. Udeleženci se torej ne omejujejo na uporabo tehnologije, temveč jo razvijajo in ustvarjajo.

Profesor Matevž Pesek, en od mentorjev šole, doda, da delavnice otrokom približujejo svet računalništva v kreativnem reševanju problemov. Šola želi pokazati, da tehnologija ni le nekaj, kar uporabljamo, ampak orodje, s katerim lahko ustvarjamo, raziskujemo in razvijamo nove ideje. To pomeni, da je Poletna šola FRI ne samo izobraževalna aktivnost, temveč tudi socialna in kulturna, ki spodbuja mlade, da razmislijo drugače in se vključijo v tehnološki razvoj.

Zgodba Inženirke leta 2024, Rebeke Kropivšek Leskovar, je prva tega, kako en teden v Poletni šoli lahko spremeni pogled na prihodnost. Ko je osnovnošolka prvič resneje spoznala svet računalništva in tehnologije, je lahko svojo nadaljevala v svetu raziskovanja in razvoja. Danes je raziskovalka na FRI, kjer deluje kot članica Laboratorija za strojno učenje v jezikovnih tehnologijah.

V zadnjih dveh desetletjih je Poletna šola FRI gostila približno 2.000 mladih, ki so skozi več kot 100 delavnic raziskovali področje računalništva, informatike in sodobnih tehnologij. V skladu z poročilom o razvoju 2025, ki ga pripravlja UMAR. V nasprotju s tem, ustvarjalnost v Sloveniji še vedno ni postavljena v središče vzgojno-izobraževalnega sistema.

Ta dejstva poudarjajo pomembnost, da se, kot Poletna šola FRI. Mladi ne omogočajo stika z najnovejšimi tehnologijami, temveč razvijajo način razmišljanja, ki spodbuja ustvarjalnost, raziskovanje in samozavest pri iskanju novih rešitev.

Mednarodne raziskave kažejo, da v EU ženske predstavljajo 48 odstotkov doktorskih diplomantov, pravica do izobrazbe v tehnološki praksi pa predstavlja prvi sistematični trend. V inženirstvu so ženske 29 odstotkov, v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah pa le 21 odstotkov.

Drugi zlom sledi v inovativnem gospodarstvu: med ustanovitelji tehnoloških zagonskih podjetij so ženske 14,8%, med prijavitelji patentov pa 9%.

Dr. Maja Zalaznik, predsednica Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, poudarja, da znanost in inženirstvo sta temelj reševanja globalnih izzivov. Če pri tem odvračamo ali izgubljamo dekleta in ženske, izgubljamo znanje, ki ga nujno potrebujemo. Metka Škofic, urednica pobude "Inženirke in inženirji bomo!", opozarja na bazen talentov za inovacijski potencial. Inženirstvo danes odloča o tem, kako bomo živeli jutri. Če pri razvoju rešitev ne sodeluje polovica talentov, si kot družba zavestno znižujemo kakovost inovacij.

Slovenija se v tem kontekstu ukvarja s ciljem, da vsaj 25 odstotkov dekleta postane nova normalnost na pod-stopanih inženirskih študijah. Cilj je v skladu z evropskim ciljem 40-odstotnega vpisa dekleta na terciarnih STEM študijah. K uresničevanju ambicij prispeva tudi platforma KAMbi, ki mladim predstavlja priložnosti STEM poklicev prihodnosti. Jelena Barukčić Jelečević iz AHK Hrvaško-nemške gospodarske zbornice poudarja, da ne gre za kvote, temveč za odstranjevanje ovir od stereotipov zaradi pomanjkanja informacij v zgledov.