Bočna celebrated 120 years of the parish and 600 years of the first mention of the church

V piranski cerkvi so med obnovo zakristije odkrili lesen križ, na hrbtni strani katerega je skrita 140 relikvij. Disparatna najdba, ki je zanimala ne samo lokalne vernike, temveč tudi zgodovinarje in arheologe, je bila rezultat nesrečnega zaboravljanja, ki je trajal več sto let. Križ, ki je bil skrit v dvojno steno zakristije, je bil zaščiten z steklom, kar je omogočilo ohranjanje relikvij v dobro zdravih stanjih. Na posameznih relikvijah so bile ročno zapisana imena svetnikov ali oznake, na kaj se nanašajo. To je pokazalo, da so relikvije bili del posebnega darila, ki ga je Pirančan Hieronim Fondi leta 1740 podaril rojstni župniji.

Zgodba križa je povezana z zgodnjim obdobjem, kjer so relikvije imeli poseben pomen v verskem življenju. Župnik Zorko Bajc je objasnil, da je križ bil skrit zaradi varnosti, ker so bile relikvije zlorabljene ali nevarne. Poleg križa so bile v dvojno steno skrite še tri zapečatene škatle z večjimi relikvijami. Čeprav so bile zapisane imena svetnikov, so bile zabeležene brez potrdila, kar je pomenilo, da so bile relikvije umaknjene na varno, hkrati pa niso bile izpostavljene javnemu čaščenju.

Najdba je bila zelo pomembna, ker je pokazala, kako so bili v preteklosti zgradili in ohranili verske tradicije. Med obnovo cerkve svetega Jurija so doslej odkrili številne liturgične dragocenosti, ki so zdaj v župnijskem muzeju. Muzej vključuje relikviarije, procesijske kipe, križe, monštrance in druge predmete, ki se uporabljajo pri bogoslužju. Najdba skritega križa pa je še en dokaz, da Piran svoje zgodbe še vedno razkriva počasi – včasih tudi tam, kjer jih nihče več ne pričakuje.

V istem času so v Bočni obhajali 120 let župnije in 600 let prve omembe cerkve. Praznični dan je bil zaznamovan z dvojno hvaležnostjo. Škof Maksimilijan Matjaž je najprej obiskal Radmirje, kjer so se zahvalili za 65 let duhovniške službe msgr. Jožefa Vratanarja, nato pa je v Bočni vodil slovesnost ob 120-letnici župnije in 600-letnici prve pisne omembe tamkajšnje cerkve. V Radmirju je župnijsko občestvo zbralo ob visokem jubileju svojega nekdanjega župnika, msgr. Jožefa Vratanarja. Škof se je ob tej priložnosti zahvalil vernikom in sedanjemu župniku Ivanu za skrb, ki jo izkazujejo ostarelemu duhovniku.

V nagovoru, ki ga je oprl na nedeljsko Božjo besedo, je poudaril, da prava ljubezen ni le čustvo, temveč odločitev za drugega. Resnična ljubezen nikoli ne pomeni zgolj zunanjosti ali trenutnega veselja, ampak zahteva odločitev, da pozabljam nase, drugega postavljam na prvo mesto in iščem, kako bi lahko izpolnil svoje poslanstvo in Božjo voljo. Ob tem je spomnil na Jezusove besede: „Kar ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.“ Prav iz takšne ljubezni po njegovih besedah raste rodovitnost družinskega, župnijskega in duhovnega življenja. Dotaknil se je tudi pomena krasta. Verniki po njegovih besedah ne živijo le naravnega življenja, ki je usmerjeno proti smrti, ampak so po Svetem Duhu postali Božji otroci. To novo življenje raste z deli ljubezni, z zakramenti, z molitvijo in predvsem z evharistijo, ki ostaja središče krščanskega življenja.

Hvaležnost za obnovljeno cerkev in povezano občestvo je bila osrednja tema škofeve nagovore. Po slovesnosti v Radmirju se je škof odpravil v Bočno, kjer so obhajali dva pomembna jubileja – 600 let od prve omembe cerkve in 120 let župnije. Praznovanje se je začelo s procesijo v čast Rešnjemu telesu ob štirih oltarjih, sledila je sveta maša, po njej pa še blagoslov obnovitvenih del na cerkvi in v njeni okolici. Na začetku nagovora je škof izrazil iskreno hvaležnost vsem, ki so sodelovali pri obnovi cerkve in urejanju njene okolice. Stopili ste skupaj in navzven pokazali, kaj vam pomenijo vaš kraj, župnijsko občestvo in ta cerkev. To je tudi odraz vaše vere, ki ste jo podedovali od prednikov in jo želite predati prihodnjim rodovom.

Osrednji del pridige je namenil zavetniku župnije, svetemu Petru. Spomnil je, da Peter ni bil popoln človek, temveč učenec, ki je kljub številnim padcem vedno znova zaupal Kristusu. Sveti Peter ni bil najbolj moder učenec, bil pa je med najbolj ponižnimi. Ko ga je Gospod poklical, je pustil mreže in mu zaupal. Po škofovih besedah človek Boga ne more zares spoznati zgolj s svojo pametjo, ampak predvsem z odprtostjo za Božjo milost. Božje kraljestvo gradimo že danes. Škof je opozoril tudi na nevarnost sodobnega človeka, ki želi vse doseči zgolj z lastnimi močmi. Naš največji problem je misel, da bomo zmogli vse sami, da smo mi bogovi. Življenja nimamo iz lastnih moči. Bog nas vabi, da z njim sodelujemo pri ustvarjanju življenja. Ob tem je poudaril, da pravo življenje raste le tam, kjer človek goji ponižnost, poslušnost in odprtost za Boga. Kristjani so poklicani, da že danes gradijo Božje kraljestvo – v medsebojnih odnosih, odpuščanju in ljubezni.

Ob prazniku svetega Petra je škof vernike spomnil tudi na povezanost z vesoljno Cerkvijo. Ko obhajamo praznik svetega Petra, se s hvaležnost