The ball is bloody.

Marcel Štefančič jr. MLADINA, št. 24 , 19. 6. 2026

Na začetek le toliko, da razčistimo: le nogomet je nogomet – vsi ostali športi si le želijo, da bi bili nogomet. Le sanjajo, da so nogomet. Niso. Nikoli ne bodo. Pa četudi nogomet izgine. Če ga ne bi bilo, si ga ne bi mogli izmisliti. Če ga ne bi bilo, ga preprosto ne bi bilo. Pika.

Zdaj, ko smo razčistili, lahko začnemo.

Spektakel moralnega bankrota

Fifo bi bilo treba prepovedati, njenega predsednika Giannija Infantina pa nagnati – in zapreti. Ne pozabite: ko Trump ni dobil Nobelove nagrade za mir, si je Infantino servilno in infantilno izmislil Fifino nagrado za mir (FIFA Peace Prize) in jo v Kennedyjevem centru podelil Trumpu – skupaj z zlato medaljo, ki da jo bo »lahko nosil, kjerkoli bo hotel«. Ja, Infantino je Trumpa šarlatansko podkupoval na odprti sceni. Podkupovanje pred očmi javnosti, pod žarometi, je še vedno podkupovanje. Korupcija. Ne, to je bilo več kot korupcija – to je bil spektakel moralnega bankrota.

Za finale, ki se bo odvrtel na stadionu MetLife v New Jerseyju, so lože prodajali po 200 tisoč dolarjev, na preprodajalskih trgih pa so vstopnice ponujali po 2,3 milijona dolarjev.

Nič hudega – samo da posel teče in cveti. Nič ga ne sme ustaviti. Ne preseneča, da je Trump, prijatelj diktatorjev in diktatur, genocidnih politik, agresivnega rasizma, militarizma, krščanskega nacionalizma, fundamentalizma, nativizma, nasilja, kulta osebnosti, toksične hipermoškosti, brutalne mizoginije, seksizma, antiintelektualizma, državnega terorja, družbenih hierarhij, utrjenih meja, zidov, apartheida, križarske retorike in avtokratskih spektaklov ( ja, tipični mirovnik!), ki je kmalu zatem ugrabil venezuelskega predsednika Madura, zagrozil z aneksijo Grenlandije, napadel Iran in napovedal obračun s Kubo ( ja, ja, res tipični mirovnik!), hotel pred leti kupiti kolumbijski  nogometni klub Atlético Nacional, ki so ga povezovali z razvpitim preprodajalcem mamil Pablom Escobarjem – Trumpa pri nogometu očitno vzburja predvsem ta transakcijski, koruptivni, kriminalni, mafijski moment. Ta transakcijski, koruptivni, kriminalni, mafijski moment pa ga verjetno privlači tudi pri Infantinu – Fifa je pisarno odprla tudi v Trumpovem stolpu, kjer za del 17. nadstropja plačuje 38.500 dolarjev na mesec, pogodba pa ni sklenjena le za nekaj mesecev, temveč do leta 2032, kar pomeni, da je Infantino Trumpa kar lepo »nagradil« (ne da je to zadnja »nagrada«, se razume). Trump je uslugo vrnil: v letu in pol se je z njim »sestal« večkrat kot s katerimkoli državnikom. In Infantino, ki hoče še četrti predsedniški mandat (Fifina ustava ga prepoveduje), se zelo lepo poda Trumpu, ki hoče še tretji predsedniški mandat (ameriška ustava ga prepoveduje). Kamali Harris bi se precej slabše podal.

Rasizem über alles

Nogomet je talilni lonec. Nogometni klubi in nogometne reprezentance so  multikulti, zato je nogometni svet tako alergičen na ksenofobijo, šovinizem, rasizem. Toda Amerika, glavna gostiteljica svetovnega prvenstva, je pod Trumpom ksenofobijo, šovinizem in rasizem poravnala v popolni vihar. Za začetek, Herr Trump je Ameriko spremenil v policijsko-nadzorovalno-vojno-korporativno državo, ki se zelo lepo poda korporativni arhitekturi nogometa. Zelo rad kanalizira Hitlerja (ilegalni priseljenci »zastrupljajo kri naše dežele«) in je z izvršnim ukazom 10.998 prepovedoval vstop v Ameriko državljanom kar devetintridesetih držav (tudi Haitija, Senegala, Slonokoščene obale in Irana, ki sodelujejo na letošnjem svetovnem prvenstvu). Nekaj ksenofobičnega, šovinističnega, rasističnega in povsem nenogometnega, antinavijaškega je v tej prepovedi. Dalje, senegalski navijači in novinarji – privrženci afriške nogometne velesile – ne morejo v Ameriko. Ne dajo jim viz. Tisti, ki jih vendarle – povsem selektivno – uslišijo (ob plačilu depozita od 5000 do 15.000 dolarjev, kar govori o tem, da Amerika vabi predvsem bogate »navijače«), se morajo prepustiti kaosu maltretiranja, poniževanja, omalovaževanja in zaničevanja. Kar velja tudi za navijače iz tistih držav, ki jih je Trump pred leti označil za »usrane dežele« (shithole countries). Haiti je označil za takšno deželo – za takšne dežele pa je označil tudi nekatere afriške države, a ni povedal, katere. Zato si lahko mislimo, da je s tem mislil na vse afriške države, na vso Afriko. Razlog več, da so navijače – pa tudi nogometaše, selektorje in trenerje – iz teh dežel na mejni kontroli pričakali telesni pregledi. Kot bi jih skušali užaliti, osramotiti, razvrednotiti. Urugvajske nogometaše so pregledovali »kot da so največji kriminalci« (kdo ve, morda so jih skušali pred tekmo s Savdsko Arabijo, Trumpovo zaveznico, psihično destabilizirati). Uzbekistanske tudi. S psi. Švicarski napadalec Breel Embolo je prišel z veliko zamudo – ker mu niso odobrili vize. Nenadoma ni nič bolj sumljivega od nebelih nogometašev.

Tudi južnoafriške nogometaše so zadrževali in poniževali – ker so temnopolti, ne pa belci, žrtve črnskega »genocida nad belci«. Od 1. oktobra 2025 do dane…