V prijetnih poletnih večerih se za hišo pisatelja in publicista Josipa Jurčiča na Muljavi vsako leto prebudijo liki iz njegovih del. V enem od najlepših gledališč v objemu narave , ki nima strehe, Muljavci že več kot sto let uprizarjajo predstave po delih svojega rojaka. Letos so se lotili posebnega izziva: krstno uprizarjajo Tugomerja , ki v slovenski literarni zgodovini velja za prvo slovensko tragedijo. Premiera bo nocoj ob 21. uri.
Letos mineva 150 let od objave tega Jurčičevega dela. »Tega tudi Muljavci nismo mogli spregledati. Tugomer je 14. Jurčičevo delo, ki ga bomo domačini priredili za uprizoritev na prostem,« je poudaril Danijel Zupančič , scenarist in režiser predstave. »Veseli smo, da bomo Muljavci bolje spoznali Tugomerja in ga obenem predstavili širšemu krogu naših gledalcev. Pri tem bomo Jurčiča prepoznali tudi kot svetovljana in misleca o večnih vprašanjih, kako se človek odloča v najtežjih trenutkih narodove zgodovine,« je dodal.
ℹ Štirinajsto Jurčičevo delo
Tugomer je 14. Jurčičevo delo, ki ga bodo domačini priredili za uprizoritev na prostem. Uprizarjali ga bodo v prihajajočih poletnih večerih: 20., 26. in 27. junija ter 3., 4., 10. in 11. julija. Vse predstave so ob 21. uri, ko se dovolj stemni, v primeru dežja pa predstava odpade.
Tugomer je kot tretji zvezek Slovenske knjižnice prvič izšel leta 1876, in sicer kot delo Josipa Jurčiča. Napisal ga je v prozi, snov pa je najverjetneje črpal iz stare srednjeveške nemške kronike oziroma iz zgodovinskega gradiva iz 9. in 10. stoletja o izdaji slovanskega kneza Tugomerja in o koncu Polabskih Slovanov ter pokristjanjevanju. A takratne literarne kritike je po Zupančičevih besedah zmotila negativna podoba glavnega junaka. »Podoba ljudskega voditelja v vlogi izdajalca je bila za kritike proznega Tugomerja neprimerna, saj je prav takrat potekal slovenski politični boj proti Nemcem.«
Tako sta Jurčič in Fran Levstik združila moči – stroka si sicer ni edina, v kolikšni meri enemu ali drugemu pripisati avtorstvo – in nastala je tragedija v verzih, v kateri sta preoblikovana glavni junak Tugomer in glavni ženski lik Zorislava. Medtem ko je Jurčičev Tugomer značajsko negativna oseba, ki ga k izdaji vodi neuresničena ljubezen, je Tugomer v verzih plemenit narodni junak, ki poskuša spraviti sprti strani med seboj.
Posebnost scenarija je tudi prikaz dveh kultur. FOTO: Patricija Belak
Trenutki iz obeh izvedb
V scenarij muljavske uprizoritve je Zupančič vključil elemente in trenutke odločitev iz obeh izvedb. Tugomerja je oblikoval kot človeka, ki ga veliko razočaranje, ker ni izvoljen knez, in izneverjenje ženske potisneta v okoliščine, ki ga vodijo v zavetje k tujcem in odvračanje od načelnosti in zvestobe lastnemu narodu. »Pri tem se zaradi naivnosti in obenem častihlepja ne zaveda, da lahko stori kot vplivni voditelj usodno napako in prispeva k razkolu,« je pojasnil režiser predstave. Dogajanje v predstavi se po Zupančičevih besedah začne prej kot v Jurčičevi zgodbi, da so okoliščine Tugomerjevih odločitev gledalcu jasnejše. »Dogodki se odvijajo po časovnem zaporedju in Tugomerja spremljamo od prve neiskrene odločitve do njegovega častnega konca. Zgodba poseže po izvoru in vzgibu, ki vodita človeka k izdaji naroda ali odklonu od pogumnega boja za ohranjanje suverenosti,« je poudaril.
Zaigrani bodo nekateri slovanski obredi. FOTO: Patricija Belak
Posebnost scenarija je tudi prikaz dveh kultur. Slovani verujejo v več bogov, bivajo v sožitju z naravo in verjamejo v enakopravnost med rodovi in spoloma, na drugi strani je močna država Frankov, ki hlepijo po osvajanju ozemlja in podjarmljenju drugih narodov. V uprizoritvi bodo prikazali različne obrede in običaje, od čaščenja boginj, dogajanja na staroslovanskem svetišču in ob izviru studenca prek žetve žita in plesa ljubezni do obreda trizne in prehoda smrti v novo življenje.
V predstavi sodeluje več kot 50 igralcev in trije konji. FOTO: Patricija Belak
Različnost kultur je mojstrsko prikazana tudi v scenografiji, kjer si nasproti stojita mogočna hladna trdnjava Frankovskih grofov, kjer se zasnuje zarota, in topel les dvora kneza Slovanov in slovanske vasi, kjer se kažeta enakost in skromnost. Tako scensko kot kostumsko je uprizoritev po Zupančičevih besedah pogojena s časom zgodnjega srednjega veka in s konceptom režije. »Pomemben del prizorišč predstavlja 'zaledje' Slovanov s svetiščem ob robu gozda, živim izvirom vode, kjer se zbirajo mladi in se rodijo prve ljubezni, ter gorami v ozadju, ki predstavljajo zadnje zatočišče pred agresivnimi napadalci.«
Vaje se začnejo pozimi
Scenarij za predstavo je Zupančič začel pripravljati že pred leti, igralke in igralci – domačini z Muljave in okoliških vasi – pa so ga v roke dobili v začetku letošnjega leta, ko so se zbrali na prvih bralnih vajah v dvorani kulturnega doma. V predstavi sodeluje več kot 50 igralcev, starih od devet do 78 let, pri čemer so enakovredno zastopane vse generacije. Poleg tega v pripravah in izvedbi uprizoritve sodeluje še 15 tehn…
Read the full article at Delo →
Slovenia