V središču / Torte kot umetnost
Interdisciplinarna oblikovalka Liza Sočan navdušuje z inovativnimi kulinaričnimi stvaritvami, ki so pravzaprav skulpture
Dora Trček MLADINA, št. 24 , 19. 6. 2026
Projekt Stones (Kamni): obiskovalci razstave so morali sami ločiti prave kamne od tort, ki tudi v notranjosti spominjajo na kamne, pesek in minerale. © Liza Sočan
Ste kdaj pokusili kamen? Tistega pravega najverjetneje ne. Kaj pa torto, ki je na prvi pogled videti povsem taka kot kamen? Ljubljančanka Liza Sočan (1999) je diplomirana industrijska oblikovalka, ki (trenutno še) živi in ustvarja na Dunaju, pri svojem delu pa združuje oblikovanje, umetnost in kulinariko. Med študijem industrijskega oblikovanja, ki je ni v celoti izpolnjeval, se je lepega dne odločila, da se bo posvetila – tortam. Tako se je začelo njeno raziskovanje hrane kot ustvarjalnega medija. Iz tega zanimanja je nastal projekt oziroma profil na Instagramu torte0.0, kjer je svoje stvaritve predstavljala svetu, iz začetne zamisli pa je hitro prerasel v resno ustvarjalno dejavnost ter našel radovedno in navdušeno občinstvo (in stranke). Danes ustvarja marsikaj – od hiperrealističnih tort v obliki kamnov do presenetljivih večplastnih želejev retro videza, pri katerih z zvrhanim odmerkom radovednosti in igrivosti raziskuje razmerja med okusom, obliko in zaznavo, predvsem pa meje med kulinariko in umetnostjo.
Dora Trček MLADINA, št. 24 , 19. 6. 2026
Projekt Stones (Kamni): obiskovalci razstave so morali sami ločiti prave kamne od tort, ki tudi v notranjosti spominjajo na kamne, pesek in minerale. © Liza Sočan
Ste kdaj pokusili kamen? Tistega pravega najverjetneje ne. Kaj pa torto, ki je na prvi pogled videti povsem taka kot kamen? Ljubljančanka Liza Sočan (1999) je diplomirana industrijska oblikovalka, ki (trenutno še) živi in ustvarja na Dunaju, pri svojem delu pa združuje oblikovanje, umetnost in kulinariko. Med študijem industrijskega oblikovanja, ki je ni v celoti izpolnjeval, se je lepega dne odločila, da se bo posvetila – tortam. Tako se je začelo njeno raziskovanje hrane kot ustvarjalnega medija. Iz tega zanimanja je nastal projekt oziroma profil na Instagramu torte0.0, kjer je svoje stvaritve predstavljala svetu, iz začetne zamisli pa je hitro prerasel v resno ustvarjalno dejavnost ter našel radovedno in navdušeno občinstvo (in stranke). Danes ustvarja marsikaj – od hiperrealističnih tort v obliki kamnov do presenetljivih večplastnih želejev retro videza, pri katerih z zvrhanim odmerkom radovednosti in igrivosti raziskuje razmerja med okusom, obliko in zaznavo, predvsem pa meje med kulinariko in umetnostjo.
Vse se je začelo na dunajski Univerzi za uporabne umetnosti, znameniti Die Angewandte, kjer je uspešno opravila sprejemne izpite za študij industrijskega oblikovanja. Po približno dveh letih pa je spoznala, da ta pravzaprav ni povsem tisto, kar je iskala. »Veliko je bilo poudarka na pohištvu in tako imenovanih trajnostnih rešitvah, pogosto pod pretvezo reševanja problemov, ki so se mi zdeli precej umetno ustvarjeni,« se spominja. Zato si je želela najti projekt, ki bi ji ponovno zbudil veselje do ustvarjanja. Našla ga je v tortah.
V tistem času je na družbenih omrežjih doživljalo pravcati razcvet izdelovanje in krašenje tort, tudi takšnih bolj eksperimentalnih in igrivih, in prav te so pritegnile njeno pozornost. Ko je bila še otrok, si je želela postati kuharica, zato se je, najprej zgolj za zabavo, lotila ustvarjanja. »Pri tortah me je od začetka privlačilo predvsem to, da so najbolj kiparska oblika hrane. Vsaka torta je pravzaprav skulptura. Celoten proces je usmerjen v to, da na koncu dosežeš točno določeno obliko, pri čemer uporabljaš najrazličnejše tehnike gradnje, oblikovanja in dekoriranja. Zato sem torto vedno dojemala kot naravno nadaljevanje oblikovalske prakse,« pravi Liza Sočan.
Igriva interpretacija avstrijske klasike, kardinalove rezine (Kardinalschnitte), na tortni pojedini, navdihnjeni z ikoničnimi sladicami dunajske kavarniške kulture. © Julian Lee-Harather
Fotografije vznemirljivih, zabavnih, skulpturnih stvaritev, pri katerih se je rada poigrala z zanimivimi in nenavadnimi kombinacijami okusov, je začela objavljati na Instagramu – in ljudje so bili navdušeni. Prišlo je prvo naročilo, nato je bilo teh vse več in več. To jo je spodbudilo, da je na fakulteti začela razvijati projekte, povezane s hrano. Kljub dvomom profesorjev je vztrajala. Pri tem pa se je pravzaprav vsega naučila sama. »Večina znanja je prišla s poskusi in napakami. Danes se to sliši romantično, a v resnici so bili trenutki, ko se je torta začela podirati med dostavo stranki, precej manj zabavni,« pove v smehu.
Tako je za diplomski projekt zasnovala instalacijo Stones (Kamni), pri kateri je na mizo razpostavila kamne različnih oblik in velikosti. Toda to v resnici niso bili (le) kamni – šlo je za užitne kamne oziroma torte z videzom kamna, postavljene na keramične objekte, ki so z barvo, obliko in teksturo prav tako spominjali na kamne. Obiskovalke in…
Read the full article at Mladina →