G7 Leaders' Meeting First round of meetings

V Francoskem mestu Évian-les-Bains poteka srečanje voditeljev držav članic G7, ki ga gosti francoski predsednik Emmanuel Macron. Poleg Macrona se srečanja udeležujejo še ameriški predsednik Donald Trump, nemški kancler Friedrich Merz, italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni, britanski predsednik vlade Keir Starmer, kanadski predsednik vlade Mark Carney, japonski predsednik vlade Sanae Takaiči, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Kot predstavnik države partnerice se srečanja udeležuje še predsednik Indije Neandra Modi. Prišel je še predsednik Ukrajine Vladimir Zelenski.

Kako rešiti vprašanje Ukrajine

Ukrajina je še ena tema, kjer sta EU in ZDA na dveh različnih bregovih. Trump si zelo želi skleniti sporazum med Ukrajino in Rusijo, vendar evropske države pravijo, da do tega ne more priti na račun Ukrajine. EU namreč poudarja, da se je bil Zelenski večkrat pripravljen srečati z ruskim predsednikom Putinom, ki je vsakokrat mirovno srečanje zavrnil, čeprav ga je pred tem potrdil. Še več, Putin je celo med mirovnimi srečanji bombardiral civilne cilje v Ukrajini, kar je nesprejemljivo, če bi bil resen v želji po sklenitvi miru. Obe strani sta že podali svoje zahteve, Ukrajina pa je celo pri nekaterih, kot na primer brezpogojni vrnitvi ukrajinskega ozemlja, stopila korak nazaj, vendar je Putin vsakič izrabil zaupanje z novimi bombardiranji Ukrajine.

Nemčija, Francija in Britanija so skupaj z Ukrajino postavile pet pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za trajni mir: takojšnje premirje; trenutna demarkacijska črta mora biti osnova za pogajanja med državama; varnostna zagotovila; ruska sredstva se ne odmrznejo; pravica do ukrepanja evropskih in NATO držav v primeru, da bi bila njihova varnost kadarkoli ogrožena. Iz Trumpovih izjav zdaj ne kaže, da bi pristal na omenjene pogoje, vendar tudi EU ne bo pristala na Putinove pogoje, ki jih je postavil preko Trumpa. EU je sicer napovedala dodatne sankcije proti Rusiji, ki jih bo lažje sprejeti glede na to, da Orban ni več predsednik Madžarske.

Memorandum z Iranom

V tem trenutku naj bi bilo znano, da naj bi memorandum vseboval naslednje pogoje:

Iran v Hormuški ožini naj ne bi zahteval plačila pristojbin, kar je sicer Iran že zanikal in povedal, da ima pravico do pristojbin;

prekinitev sovražnosti na vseh frontah, vključno v Libanonu, sporazum pa naj ne bi zahteval umik Izraela iz Libanona;

glede bogatenja urana in izdelave nuklearnega orožja memorandum nima zahtev, o tem naj bi govorili med pogajanji, ki so v načrtu 60 dni po podpisu;

iranska zamrznjena sredstva 300 milijard USD naj bi bila odmrznjena šele potem, ko bi Iran izkazal zavezanost k uresničevanju sporazuma, vendar Iran trdi, da ne bodo začeli pogajanj o nuklearnem sporazumu čez 60 dni če ta ne bodo odmrznjena.

Več bo znano v petek.

Evropa od začetka ni hotela sodelovati pri napadu na Iran, razlog ni bil toliko nestrinjanje z napadom samim, kot pa neobveščanje ZDA pred napadom. Trump je ukazal, da informacije o napadu ne smejo do Evrope, zato je celina to občutila kot izdajo s strani svoje dolgoletne zaveznice. EU je deklarativno podprla sporazum med ZDA in Iranom, ni pa še komentirala specifik iz sporazuma, ker te še niso bile javno predstavljene. Verjetno bo Trump želel sodelovanje evropskih držav pri nadzoru na uveljavljanjem sporazuma, kar je že nakazal.

Prav tako so se države G7 že pogovarjale o napotitvi evropskih vojaških ladij za nadzor v Hormuški ožini in odstranjevanje min. Nemčija, Velika Britanija in Francija so sporočile, da bi lahko njihove ladje prispele v ožino že konec tega tedna če bi se tako dogovorili. Britanci in Francozi na tem projektu delajo že od marca meseca. Trump je sicer izjavil, da je Iran zdaj v drugem planu, čeprav to ne drži, saj bo potreboval podporo EU, ki pa bo odvisna od njegovih ravnanj v zvezi z Ukrajino.

Trump in Putin ter spor z EU

EU je bila šokirana med lanskimi pogovori Trumpa s Putinom, ki je brez posvetovanja z evropskimi partnericami zagnal 'mirovne pogovore', do katerih kasneje ni prišlo ravno zaradi Putina. Trumpov odnos do Zelenskega v Beli hiši je bil nepredstavljivo žaljiv in grob in je jasno nakazal, da je v ozadju prišlo do nekakšnega tihega dogovora s Putinom. To so pokazale Trumpove nadaljnje akcije, ko je Rusiji odpravil del sankcij in jim omogočil trgovanje, ki prej ni bilo možno. Istočasno je evropskim državam povišal carine in celo grozil z zasedbo Grenlandije. Putin verjetno takrat ni mogel verjeti svoji sreči, kajti Rusija je že bila v resnih ekonomskih težavah.

Trump je bil zato voljan ogroziti desetletja dolgo partnerstvo z evropskimi državami, ki so morale prenašati še litanije ameriškega podpredsednika Vancea. Takrat se je resno zdelo, da je organizacija NATO ogrožena, nato pa je v akcijo stopil generalni sekretar NATA Mark Rutte, ki je z določenimi ameriškimi kolegi uspel zadevo pomiriti do te mere, da so se začeli na obeh straneh Atlantika ponovno pogovarjati.

Upravičen…